Mini priročnik: Kako začeti potovati s pomočjo prostovoljstva

»Onegai shimasu,« sem dejal, se priklonil in starejši gospe ponudil letak. Presenečeno ga je sprejela, se zahvalila in si ob pogledovanju čez ramo skoraj zvila gleženj. Podobnih reakcij je bilo precej in kdo bi zameril zaprepadenim Japoncem, ko pa se je sredi njihove železniške postaje udejanjil skoraj 190 centimetrov visok Slovenec s kupom letakov.

Fotke in besedilo: Jan Gerič

Kako je prišlo do tega, da sva se s Tino znašla z letaki sredi postaje na Japonskem? Če rečem, da s pomočjo prostovoljstva in portalov kot je Wooofing, vas bo verjetno nekaj poznavalsko prikimalo. A ker je to priročnik, pojdimo lepo po vrsti.

1. Kaj sploh so spletni portali za prostovoljstvo in katere izbrati?

Vsi spletni portali za prostovoljna dela imajo enak cilj: povezati delavca z gostiteljem. So iskalniki, kjer lahko najdete priložnosti za prostovoljstvo v različnih državah sveta. Med najbolj znanimi so portali WOOFING (World Wide Opportunities on Organic Farms), WorkAway in HelpX. Obstaja še nekaj drugih, a z uporabo naštetih treh boste našli priložnosti po vsej obli.

Kateri portal je najboljši? Tukaj seveda ni pravilnega odgovora. Najbolje je, če pred registracijo preverite, koliko gostiteljev je v državi kamor se odpravljate. Ta podatek je na voljo tudi, ko portal obiščete zgolj kot gost. Seveda je precej odvisno tudi od tega kaj želite delati. WOOFING je, kot že samo ime pove, prav izbira za tisti, ki si želijo delati na organskih in malo manj organskih kmetijah, čeprav se zadnje časa pojavljajo tudi kakšne druge priložnosti. WorkAway in HelpX sta bolj raznolika.  Midva sva člana slednjih dveh, za njiju pa sva se odločila, ker v primeru WOOFING-a članstvo velja eno leto in samo za izbrano državo. Na obeh ostalih portalih članstvo velja dve leti za ves svet. Od naštetih se mi zdi uporabniku najprijaznejši in najbolj pregleden WorkAway. Cena članstva je med 20 in 40€, odvisno tudi od tega, če potujete sami ali v paru.

Razen manjših razlik v naboru del, so principi vseh portalov podobni – za povprečno 4 do 5 ur dela v zameno prejmete posteljo in običajno še hrano. Kakršnekoli posebnosti so običajno navedene v profilu gostitelja.

Okej, izbrali ste portal in naredili prvi korak do preganjanja nagajivih pujsov na Novi Zelandiji! Kaj sedaj?

2. Kako izpolniti svoj profil, da boste izgledali še posebej mamljivo?

Govora je o mamljivosti v delavskem smislu, da ne bo pomote. Kot nov član še nimate nikakršne ocene ali reference gostitelja, zato je kvalitetno izpolnjen profil eno izmed vaših glavnih orožij s katerim boste očarali sanjskega delodajalca. Vzemite si čas in ga spišite kot se šika, saj je to prvi pokazatelj resnosti.

Verjamem, da imate posebne talente, ki jih vsekakor omenite, a med izkušnjami nikakor ne pozabite na tiste najbolj osnovne. Zelo pogosto gostitelji iščejo nekoga, ki zna vrtnariti, čistiti in ima osnovne ročne spretnosti. Ste kdaj pomili posodo, pospravili sobo, pomagali babici na vrtu in popravili ali sestavili posteljo? Čestitam, imate vsa našteta znanja in se s tem kvalificirani za vsaj 80% prostovoljnih del na naštetih portalih!

Do dejanskih zahtev pridemo kasneje, a to troje vsekakor omenite v svojem profilu! Tudi omemba, da ste samostojen delavec, ki ima iniciativo, ne bo škodila.

Napišite tudi nekaj o sebi – sploh o tem kako zabaven sogovornik ob kozarcu vina, piva ali čaja ste, ko končate z delom. No, če ste res tiha oseba, potem to morda ni pametna ideja. Vsekakor pa omenite, da ste iz Slovenije, da je to zelo majhna dežela v obliki kokoške in da znate pripraviti kakšno našo tradicionalno jed, tudi če so to le skutine palačinke ali šmorn. Če omenite še, da govorimo jezik, ki ga zna le 2 milijona ljudi in da jih lahko naučite kakšno besedo tega skrivnega jezika, ste na konju. Veliko gostiteljev si namreč želi spoznati druge kulture in Slovenci imamo to prednost, da smo zelo redka vrsta, kar ljudi naredi radovedne. Nasprotno so Nemcev vsaj na Novi Zelandiji po mojem že vsi malo naveličani.

Profil je narejen in nestrpno že čakate, da boste začeli pometati tempelj na Tajskem. Ali pa obirali grozdje v Franciji. Ali pa vzgajali male pande na Kitajskem. Ok, zadnjo sem si žal izmislil. Gremo poiskat pravo priložnost za vas!

japonska

3. Kako najti dobrega gostitelja, ki vam bo odpisal?

Ne glede na to kakšno vrsto dela iščete, pri ogledu profila gostitelja sprva preverite par osnov. Najprej poglejte, kdaj je bil gostitelj nazadnje aktiven na portalu. Vsaka odsotnost daljša od meseca pomeni, da boste na odgovor čakali dolgo, če ga boste sploh prejeli. Najbolje je pisati ljudem, ki so bili aktivni pred manj kot tednom dni. Na Workawayu lahko preverite tudi koliko odstotkom prošenj gostitelj odgovori, v koliko dneh povprečno pošlje odgovor in katere mesece želi imeti prostovoljce. Vse naštete informacije so zelo priročne in na podlagi njih lahko ocenite, kako verjetno je, da boste prejeli vsaj odgovor na prošnjo.

Nato preberite vsebino profila, da vidite kakšno delo bi opravljali. V primeru Workawaya je to vsaj delno razvidno iz naslova priložnosti, na HelpX takšnih naslovov ni. Najbolj iskana je pomoč okrog hiše (čiščenje, vrtnarjenje, pleskanje ipd.) ali pomoč v hostlih, motelih in podobnih objektih. Večino del se da opravljati brez izkušenj, če je le prisotna dobra volja in vedoželjnost. Ne se ustrašiti vrtnarjenja, ker običajno pomeni predvsem košnjo, plevljenje in podobna osnovna opravila. Če gostitelj pričakuje kakšno bolj specifično znanje, npr. zidarske spretnosti, programiranje ipd., bo to izrecno omenil. Vedno, ko se zahteva bolj splošno znanje, se lahko znajdete tudi brez predhodnih izkušenj. Saj se verjetno strinjamo, da bi se v par dneh naučili preoblačiti postelje, kajne?

Preden začnete pisati prošnjo, ne pozabite preveriti kaj gostitelj nudi in koliko dela zahteva. Tu in tam se najde kdo, ki ne nudi internetne povezave, hostli pogosto ne nudijo hrane, a zato zahtevajo manj ur dela in podobno. Če se z napisanim strinjate, je čas za zadnji, zelo pomemben korak.

Preverite mnenja drugih uporabnikov! Tam boste izvedeli če se gostitelj drži pravil, če je v resnici tiran in vihti bič nad sklonjenimi hrbti delavcev, če se zaradi neverjetno okusne hrane pri njem vsi poredijo in ostale zanimivosti. Pozor: če veliko referenc omeni, da delo ni težko, to običajno pomeni, da se dela manj kot piše v profilu. Ne vedno, a običajno – vsaj takšna je najina izkušnja. V primeru, da je gostitelj nov, zaupajte svojemu občutku po prebranem profilu in po prejetem odgovoru. V primeru, da bi bili zaradi tega pred potjo živčni, raje ne pišite. Midva še nisva imela negativne izkušnje, če pa bi se kdo izkazal za čudaka pa lahko še vedno kadarkoli odidete.

Še beseda ali dve o ponujenih delih – večinoma se ponujajo dela na manjših in večjih posestvih ter kmetijah ali pa v hostlih, motelih in podobnih objektih. Seveda je vse odvisno od države, na Japonskem je tako tudi nekaj ponudb za učenje oz. pomoč pri angleščini. Se pa tu in tam najde kakšna zares zanimiva priložnost kot npr. pomoč priznani slikarki na Novi Zelandiji ali delo v trgovini z retro igralnimi konzolami na Japonskem. Če najdete kaj takšnega, pišite takoj, saj na teh portalih velja zakon »drugačno je privlačno«.

Gostitelj je izbran, prsti vas že srbijo, čas je, da pripravite goloba pismonošo, posodico s črnilom in spišete očarljivo prošnjo!

4. Kako in kdaj spisati prošnjo?

Prošnje je dobro poslati kar nekaj časa pred prihodom. Sploh priložnosti z veliko referencami dobijo kup »prijav« zelo hitro. Če se vam kakšno delo zdi super privlačno, verjemite, da se takšno zdi še veliko drugim popotnikom. Pomemben podatek je koliko gostiteljev se nahaja v državi in kako popularna je med turisti. V Novi Zelandiji je recimo 450 gostiteljev na WorkAwayu in je delo možno dobiti tudi zgolj teden pred prihodom, še vedno pa je dobro pisati prej. Na Japonskem je priložnosti veliko manj – zgolj okrog 75 na WorkAwayu. Če ne boste pisali vsaj mesec ali dva pred prihodom, boste morali imeti precejšno srečo, da boste dobili streho nad glavo. Sploh kakšne luštne kmetije so rezervirane že nekaj mesecev v naprej.

Toplo vam priporočam tudi, da pišete več kot enemu gostitelju. Dejstvo je, da nekaj ljudi ne odgovori ali pa rabijo precej časa, drugi prošnjo zavrnejo in če vsakič pošljete zgolj eno prošnjo lahko izvisite. Moja strategija je, da začnem prošnje pisati dovolj zgodaj, pišem trem najvšečnejšim gostiteljem in če se v roku petih dni ničesar ne dogovorim, pošljem še kakšnih pet prošenj. Včasih tudi več, odvisno kako nujno je.

Kaj napisati v prošnjo? Podobno kot v profilu povejte nekaj o sebi kot delavcu in nekaj o sebi kot osebi. Pri tem tekst prilagodite profilu gostitelja. Poudarite, da imate izkušnje z delom, ki ga išče (tudi če so minimalne) in da ste zanesljiv delavec, ki se vedno potrudi po najboljših močeh. Sami boste videli kam pes taco moli, ko boste prebrali profil. Če ima gostitelj tri pse, je dobro omeniti kako radi imate živali (seveda, če jih res imate). Če vas gosti družina, napišite stavek ali dva o naši kulturi in kako si želite spoznati njihovo. Družine so običajno bolj odprte za tovrstne zadeve kot lastniki hostlov, čeprav se seveda najdejo izjeme. Skratka, dajte jim vedeti, da ste dobro prebrali njihov profil in da boste k hiši nekaj doprinesli. Naredite jih radovedne, predstavite se kot oseba, ki jo je vredno spoznati in vaše možnosti bodo sunkovito poskočile.

Prošnje so poslane in po treh dneh grizenja nohtov prejmete pozitiven odgovor. Juhu! Kaj pa je naslednji korak?

5. Prošnja je sprejeta – kaj sedaj?

To je to, dogodivščina je potrjena! Z gostiteljem si izmenjajte osnove podatke kot sta naslov in telefonska številka in že v sporočilih razčistite vse nejasnosti, da ne bi kasneje prišlo do neprijetnih situacij.

Pri samem delu se držite dogovora, če vam kaj ni jasno vprašajte in povejte, če se s čim ne strinjate. V primeru, da ste se dogovorili za štiri ure dela in že tretji dan zapored delate sedem ur, to povejte. Komunikacija je ključ do uspeha. Ne pozabite, da niste nikomur nič dolžni in če situacija postane nevzdržna, enostavno odidite.

Glede na to, da je slabih primerov zelo malo, je boljše vprašanje kako najbolje izkoristiti takšno izkušnjo. Bodite odprti, radovedni, sprašujte in se učite, če se vam zdi, da vas gostitelj lahko kaj nauči. Če ste pri družini, jih presenetite s sladico ali čem podobnim – verjemite, da se splača. Velikokrat gostitelji postanejo vaši prijatelji ali vas celo obravnavajo kot družinskega člana. Hitro se zgodi, da vas kam odpeljejo, pokažejo kakšno lokalno skrivnost, pripravijo tradicionalno specialiteto in to so resnično neprecenljivi trenutki. Takrat zares vstopite v svet lokalcev in doživite najbolj pristno izkušnjo, ki jo lahko izbran kraj ponudi.

Naj vam naštejem nekaj najinih primerov dela in doživetij, ki lepo pokažejo, zakaj se prostovoljstvo splača vsaj poskusiti. Ravno danes sva za obletnico japonskega hostla organizirala igre brez meja in med drugim po več kot desetih letih igrala Med dvema ognjema. S skupino Japoncev! Pred dvema tednoma sva osem japonskih otrok učila angleške pesmice. Na Novi Zelandiji sva med drugim organizirala mehiško zabavo, lovila pobegle pujse in čistila helikopterski hangar vključno s helikopterjem. Domačini so naju peljali na ribolov v Pacifiku, na abrahama v krasno vilo, v zapuščene rudnike zlata, v divje jame s svetlečimi črvi in še kaj bi se našlo. Seveda je tudi nekaj slabših spominov, kot je plevljenje v nevihti, a na koncu je tistih lepih veliko, veliko več.


 

Tako, to je to. Vaš osnovni vodnik v čudoviti svet popotniškega prostovoljstva. Seveda ta način potovanja ni za vse. A če imate čas, bi radi prihranili in hkrati doživeli življenje domačinov, potem tipke pod prste in hitro spisati prošnjo ali dve!

 

Vpiši svoj komentar ...

Loading Facebook Comments ...

Leave a Reply

Your email address will not be published.