Nikoli, nikoli, nikoli ne reci, da za načrtovanje potovanja nisi imel dovolj časa. To je podobno, kot bi šel na Exit festival z letalom. Where is the fun in that?! Valda, da greš z avtom, vmes spiješ kakšno pivo (Laško –> Ožujsko –> Lav), se pozabavaš z mrkimi cariniki in na cilj prideš tako pošteno zjeban, da pred prvim večernim koncertom ne moreš niti zadremat. Potem pa še eno pivo in gasa v hrib. To je to! 🙂
Midva se čez dva tedna odpravljava v Laos in ker se zadnje dni intenzivno ukvarjam s raziskovanjem te, za enkrat še, tako eksotične in oddaljene države, bi rad v 7 korakih zapisal, kako se lotim raziskovanja. Pa dajmo ne pametovat, da je najboljše potovanje tisto, kjer nimaš nobenega načrta in greš kar kamor te nese. Seveda, to je luštno, a vseeno je treba kompas najprej kalibrirati, da te nese vsaj približno v pravo smer.
1. Izogibam se Lonely Planetu
Zame je loneyplanet ena takšna majhna škatla, ki ti, takoj za tem, ko pogledaš vanjo, možgane zapre in ne pusti, da vanje pridejo kakšne druge informacije. Vse, kar prebereš v lonlyplanetu je staro vsaj nekaj let. Ne držijo ne cene, ne oznake “There are no tourists”. Priznam, da včasih pokukam vanj, a to šele na koncu, če manjka kakšen konkreten podatek, predvsem o prevozih. Ne toliko o cenah prevozov, bolj o obstoječih možnostih.
2. Odprem maps.google.com …
… in vsaj kakšno uro neumno bolščim v zemljevid izbrane destinacije. Z miško gor in z miško dol. Pa zoom in in zoom out. Cilj tega je, da se seznanim z mesti, pokrajinami, gorami katerih imena bom srečeval kasneje v raziskovanju. Potem vklopim še funkcijo, ki prikazuje fotografije in s klikanjem nanje investiram še dodatnih 30 minut. Nič več. Ne rad namreč pregloboko raziskujem fotografije nečesa, kar bom čez nekaj tednov videl v živo. Nima smisla.
3. Zgooglam “<destinacija> wikitravel”
Najboljši nadomestek za Lonely Planet! WikiTravel deluje na povsem enak princip kot velika sestra Wikipedia, le da od popotnikov zbira konkretne podatke o posameznih potovalnih destinacijah. Kako do tja, kje spati, kje jesti, kaj početi. Do nedavnega je bila stran zelo pregledna, zdaj pa so jo nakičili z oglasi. A za voljo informativnosti, bomo to spregledali, ne?
4. Zgooglam “<destinacija> blog”
Problem googlanja destinacije brez dodatne besede “blog” je, da bodo na prvih 10+ straneh zbrane le povezave do prodajnih spletnih strani. Letalske karte do tja, hoteli, restavracije itd. Če želiš aktualne in nepristranske informacije, je najbolje prebrati blog kakšnega popotnika, ki je bil tam pred relativno kratkim. Največ kakšno leto ali dve nazaj. Če več, potem se je verjetno destinacija že precej spremenila. In ne glej le prve strani zadetkov v googlu. Pogosto se najlepše skriva nekje zadaj.
5. Na Instagramu iščem #destinacija
Instagram je predvsem zelo živa platforma in če potrebuješ informacije o tem, kako je na določeni destinaciji točno ta trenutek, potem je brskanje z #destinacija najboljša izbira. Ko ti prikaže fotografije, se poveži s kakšnim izmed uporabnikov, ki je ta trenutek tam in povprašaj po tistem, kar te zanima. Kakšno je vreme, a imajo mangote, a je kakšna trgovina s predilnimi nitmi. Ja, tako …
6. Brskam po TripAdvisor-ju
Na TripAdvisor največkrat pogledam, ko sva že na posamezni destinaciji. Ko denimo iščeva kakšno posebno restavracijo, kakšno posebno znamenitost ali pa recimo najin najljubši “food walk tour”. Ker je platforma brezplačna, tam pogosto najdeš kakšne povsem lokalne ponudnike, ki jh sicer na spletu ne bi nikoli našel.
7. Ponovim vajo vsak dan.
Ker vsak dan prinese nekaj novega. Ko enkrat postaneš dovzeten za informacije o naslednji destinaciji, se bo slika sestavljala kot puzzle. In to je eden slajših občutkov celotnega paketa potovanja. 🙂
