Trenutno smo doma

Azija

Najboljši sushi na planetu Zemlja

Olive, Kanye West, sushi. Obožuješ jih ali pa ne maraš. Pri nama gre takole: da, ne, da. In ker je slednji “da” tako zelo močan, sva se pri raziskovanju Tokya odločila tudi za pokušino najboljšega sushija na svetu.

Ura je bila nekaj čez četrto zjutraj. Tokyo je že zdavnaj bedel, a najine zaspane veke so se zbudile šele ob hrumenju prvega jutranjega metroja. Cilj? Največja ribja tržnica na planetu. Tsukiji market. Mesto, kjer vsako leto opravijo menjav v vrednosti več milijonov dolarjev. Najboljše tune, najdražji kaviar, stvari, za katere še slišali nismo. „Pa bova prišla noter?“ je vprašala Katka. „Bova!“ sem rekel suvereno. No, seveda nisva. Po navalu turistov v preteklih letih so namreč kvoto turistov, ki jo sprejmejo omejili na 120 dnevno, pri čemer velja preprosto pravilo: Prvi pride, prvi melje. Že res, da sva dražbo tun, ki je ena izmed največjih svetovnih atrakcij, zamudila za dobre tri ure, a mlela sva pa vseeno. Do 11. ure dopoldan namreč celotna tržnica živi od prodaje najboljšega, najbolj svežega in oh-in-sploh sushija, kar si ga lahko zamislite. „Ohio gozaimas!“ se je zadrl prijazen zguban gospod in naju prepričal s svetlečimi očmi ter nazorno opisano sestavo porcije najboljšega sushija.

Najboljši sushi na Tsukiji marketu menda postrežejo v restavracijah Daiwa sushi in Sushi Dai. Ne bi vedela. Vrsta pred njihovimi vrati (beri: zaveso) je namreč nakazovala večurno čakanje, najina želodčka pa že razjarjena. Pa nič za to. Izbrala sva eno manjših restavracij. Pristno japonsko, takšno, ki bi ob pogledu na vse ribe morala pošteno zaudarjati, pa ni.

sushi-3
Leta 2013 so takšno lepo rejeno 222-kilogramsko tuno prav na tej tržnici prodali za neverjetnih 1,8 milijona dolarjev.

Naročila sva, se razgledala po drobcenem prostoru in se v naslednjem trenutku že mastila. Sushi so nama postregli v velikem globokem krožniku in kljub temu, da nama je gospod še enkrat razložil, kaj vse je notri, sem si zapomnil le dvoje: vrhunski kaviar in najbolj mastna tuna. Slednja velja za ultimativno gurmansko specialiteto in, ne boste verjeli, leta 2013 so tako dobro rejeno 222-kilogramsko tuno prav na tej tržnici prodali za neverjetnih 1,8 milijona dolarjev. Noro.


Še več lepega te čaka v februarskem Lepopisu!

Kako ga snameš v celoti? Preprosto. Izpolniš spodnji obrazec. Ne skrbi, ne bova ti pošiljala spama. Lahko si svoje ime in mail tudi izmisliš. Pa prijetno branje!

[ninja_forms_display_form id=8]

Lepopis je optimiziran za branje na tabličnih računalnik in tistih ta-velikih telefonih, za katere potrebujete orožni list. Seveda ga lahko berete tudi na računalniku in Kindlu. Je v formatu *.pdf in težek 8,2 MB.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Ples sardin.

Zadnjih 10 dni na Filipinih. Počutim se kot tistega lepega jesenskega popoldneva, ko smo z...

Rajasthan aka “Nekje ob Pakistanu”

... tako mi je od nekdaj zvenela tale indijska država Rajasthan. Tam nekje ob...

Simpatični ogled Amritsarja z Davinderjem.

Čisto sem izmučena :) Mic pa poln energije, ne vem od kje. Mogoče od...

5 nasvetov za pakiranje (+ seznam!)

Sej človek nikoli res ne ve, kako in kaj naj spakira. Tisto malo stvar,...

Jan gre na Japonsko!

Mogoče se ga spomnite iz Lepopisa, ko sta s punco pripravljala zabavne stripe, na...

Druženje z želvami (Otok Apo, Filipini)

Kako veš, da so snorklarji našli želvo? Ko kar na enkrat vsi obstojijo, stisnejo glave...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime