Noč v japonskem ryokanu (1. del)

Začelo se je nekaj mesecev nazaj. Takrat še v Laosu. Potrdila sva letalsko karto za na Japonsko in pričela s temeljitim načrtovanjem poti. Ne, z Japonsko se pač ne gre zajebavati. Tukaj finance ne dovoljujejo nonšalatnosti v stilu “če pa tam ne bo nič, bova šla pa naslednji dan dalje”. Ko se to zgodi, si izgubil 70 eur. Jih vrgel skozi okno.

Kurokawa velja za eno najlepših japonskih mestec. No, to, da sva danes tukaj se nama je totalno usralo! 🙂 Ampak … neumne spremlja sreča! 😉

Ker je eden ciljev najinega potovanja po Japonskem na to temo spisati tudi brezplačno e-knjigo predlogov in nasvetov, sva si zadala preživeti eno noč tudi v tipičnem japonskem ryokanu – stari japonski hiši gostoljubja. Iskala sva najboljše in (klanjava se bogovom) to tudi dobila. Odzvala sva se povabilu ryokana Sanga v vasici Kurokawa Onsen.

Najin ryokan Sanga je poln mini potk, mini mostičkov in mini lučk.

Na robu vasi, nekaj kilometrov od njenega središča, je med krošnje zgoraj in mah na dnu ujet tipični japonski ryokan. Lesene hišiče prepletene s potkami in potočki, ki se tu in tam ujamejo v naravni vrelec vode in tvorijo zdravilni onsen. Mirni obrazi se sprehajajo v elegantnih haljah in se spoštljivo priklanjajo. Sonce sije skozi oblake, kukavica ne odneha.

V stanovanju imava svoj lastni onsen. Voda je vroča, da na začetku kar peče. Tisto okno levo pa se odpre in daje pogled na borov gozdiček.

Živiva v mini stanovanju v japonskem stilu. Vse je na tleh. Imava dve sobi postlani s tatamiji, jedilnico in spalnico, kuhinjo, kopalnico in svoj privatni onsen z razgledom na gozd borovcev. Ko odstreva okna, mimo naju steče potok.

Dan sva tudi midva preživela v haljah. In s nasmehi do ušes. Greva v ta onsen! Pa potem še v tega! Dajva za eno urico rezervirat še tega posebnega, odprtega. Si za kakšen sake? Pa seveda! Daj kar celo steklenico! Greva kakat? A si dal školjko na gretje? Sem! Gasa! Boš zeleni čaj? Bom! S sladkorjem? Si nor?!

Vsi pa govorijo o večerji. O vseh čarovnijah, ki jih pripravijo pravi japonski kuharji. Menda je slastno do nebes. Še nekaj minut in greva. Kaj pride na mizo, pa v naslednjem prispevku …