Poceni potovanje: Bali in Nusa Penida

Houli mouli. Vedno, ko pomislim na Bali se mi stoži. Tak...

Najini potovalni načrti za leto 2018

Najprej, tam nekje pred desetimi leti, se mi je zdelo, da...

Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Novice in gostujoči prispevki

Semaforum

Najdi družbo za potovanja – Semaforum.

Ej, ti! Bi šel na potovanje, ampak tvoji kolegi nimajo časa?...
Alma Karlin Cankarjev dom

Prva slovenska popotniška blogerka – Alma Karlin.

Priznam. Oba sva prvič slišala za Almo Karlin. Najbrž sva vseeno...
Južna Afrika

Vse kar moraš vedeti o potovanju v Južno Afriko!

Južna Afrika je znana tudi kot afriška Švica, torej je najbolj...
Islandija

Predlog potovanja: Islandija pozimi.

Islandija – dežela na severu, kjer prevladujejo ovce, zelen mah in...
Mavrična reka, Kolumbija

Mavrična reka v Kolumbiji.

5-barvna reka v Kolumbiji Kdo bi si mislil, da obstaja tole...

Mogoče ste že kdaj slišali, da ima Indonezija preko 17.000 otokov. Nekateri so zelo turistični kot je Bali, nekateri skrivajo džungelska plemena kot je Siberut, nekateri svoj turizem še razvijajo. To zadnje velja za Wakatobi otoke, ki svoj turizem počasi prebujajo iz globokega spanca. Začeli so ga na najboljši način – s potapljanjem. Wakatobi otoki so znani po izvrstnem podvodnem svetu, množici rib in koralah, ki niso uničene od sonca ali vpliva človeške roke (aka dinamitov).

Midva sva se maja brez pravih informacij podala na Wakatobi za 3 tedne (v stilu – kar bo pa bo) in neskončno uživala v raziskovanju otokov, potapljanju in druženju z noro prijaznimi ljudmi.

Kje so Wakatobi otoki?

Wakatobi otočje sestavljajo 4 glavni otoki, ki ležijo jugo-vzhodno od Sulawesija. Okrog njih so razmetani manjši otočki, nekateri poseljeni, nekateri ne, nekateri pa so celo atoli. Ime Wakatobi je sestavljeno iz prvih dveh črk glavnih otokov:  WAngi Wangi, KAledupa, TOmia in BInongko. Wangi Wangi je glavni otok in ima največ razvite infrastrukture za turiste, sledi mu Tomia, nato Kaledupa (katerega se drži majhen otoček Hoga). Binongko edini naj ne bi imel uradnih prenočišč, lahko pa ti uredijo nočitev pri nekomu doma.

Majhna pikica na svetovni mapi:

 

 

Kako priti na Wakatobi?

Letalo: Wakatobi ima eno letališče na glavnem otoku Wangi Wangi, do katerega letiš večinoma preko mest Indonezijskih Makassar in Kendari. Navadno se letalo ustavi v Kendariju, ampak ti ostaneš na letalu. Midva sva letela z Wings Air – za karte lahko pogledaš na strani od Lion Air (ker spadajo pod njih). Cena za povratno karto iz Jakarte je lahko tudi 1.500.000 IDR ali 120 $ na osebo.

Na Tomii je tudi zasebno letališče, ki ga uporablja predvsem Wakatobi Dive Resort, vendar je cena primerno višja – 700 $. Za karte se dogovarjate z njimi direktno.

Trajekt: Obstaja nočni trajekt Pelni iz mesta Bau – Bau v Wangi Wangi (ob iskanju morate v iskalnik kart napisati glavno mesto Wanci) za okoli 150.000 IDR.

Kdaj iti na Wakatobi?

Preberi več

Končno je tudi Slovenija dobila svojo korejsko restavracijo, kooooončnoooooo! 😀 Sedaj se bomo tudi mi učili, kaj pomeni bibimbap, kimbap, edamame, soju in podobno, kot sva midva lomila svoje jezike v Seoulu maja. Koreja se nama je pred obiskom vedno bolj približevala v prehrambenem smislu, saj so jo najini sogovorniki vedno povezovali z dobro hrano in zanimivimi jedačami. Zato nisva dajala poudarka ogledovanju znaenitosti in obiskovanju muzejev, ampak sva se bolj posvečala notranjosti malih restavracij ali bunsikov. Veliko bolj okusnoooo. 😀

In tako se je dober mesec nazaj tudi pri nas odprla korejska restavracija bunsik bistro Suwon s premišljenim menijem in pristnimi sestavinami! Ideja za restavracijo je zrasla na kimči zeljniku najinega kolega Gregorja in njegove žene Hyewon, ki je iz Južne Koreje, uvozila pa sta še enega kolega po imenu Sang-wook. Korejski kuharski tim FTW! Tako sva šla tudi midva tja en večer mastit svoje prste in filat želodčke ob dobri družbi in dobri pijači.

Bunsik Bistro Suwon se nahaja na Dunajski 101 in se nahaja v kletnih prostorih (če greste od Merkator stavbe, smer proti mestu, morate iti še naprej od bara Krinka (kako hudo ime! :D) in potem bo kmalu na vaši levi strani tabla za Suwon. Pojdite v podzemlje in … prikala vas bo prijetna, udobna, svetla majhna restavracija z lesenimi mizami in prav posebej oblikovanimi stoli (mene spominjajo na črko pi). Svetlobo dajejo luči slovenske oblikovalke, kamnita ‘okna’ pa prostor še malo bolj odprejo.

Zdaj pa k hrani! Korejsci imajo tako luštno navado, da naročijo več stvari hkrati in si jih potem delijo. Pri Micu to ne gre najboljše, ampak vi pa komot poskusite. 😀 Meni je sedaj deljen na dnevno ponudbo in večerno ponudbo. Če greste tja čez dan, predlagam, da poskusite:

  • bibimbap – riževa skleda, naložena z zelenjavo in mesom (bulgogi ali govedina je na prav poseben način rezano meso – na čiiisto tanke koščke),
  • kimbap (izgleda kot suši, le da nima ribe in ima več zelenjave v riževem zavitku),
  • kimčijev tris – fermentirano zelje (od nežno limonskega do pikantnega),
  • solato s pečeno hruško (ker je Hyewon mojstrica tudi v delanju solat, pač NOM!),
  • za pijačo pa matcha latte ali kakšnega of korejskih čajev (koruzni, ajdov, …)

Korejska pojedina, Suwon

V večernem času (od 20h naprej) pa so na vrsti večerni prigrizki, ki super pašejo k pivu. Korejsi so namreč strastni pivci in se zvečer res radi zadržujejo v barih  in popivajo (hmm, izgleda imajo dobro razvit encim za razgradnjo alkohola in niso tako občutljivi kot Japonci :D). Poskusite:

  • ocvrte perutničke (imajo opcijo za pol ducata in ducat) na tri načine: z zeliščno majonezo, pekoče in moje najljubše – z medom in sojino omako. NOM!
  • edamame – kuhana zelena soja, ki jo lupiš in poješ notranje fižolčke (ne jest olupkov, ker vam bo žal kasneje :D)
  • rahla omleta s svežim korenjem in bučnimi semeni
  • solata s pečeno hruško je na voljo tudi zvečer
  • za pijačo soju – tradicionalna alkoholna pijača, podobne jakosti kot vino, in seveda pivo. Če hočete piti po korejsko pa zmeajte soju in pivo, oujah! 🙂

Tako, to je najin izbor za meni v korejski restavraciji Suwon, imajo pa seveda še ostale jedi na voljo. Joj, pozabila sem na žlikrofe mandu, ki so tudi odlični. Pa na vse sladice, ki jih delajo iz matche (zelenega čaja!). Boste morali pač poskusiti sami. 🙂  Na, zdej sem pa lačna in grem jest.

Meni lahko pogeldate na FB strani bunsik bistroja Suwon. Dober tek!

Pa še slika zadovoljnih jedcev. 😀

Družba, Suwon

Spominki iz potovanja – kaj sploh je to? Ko sem bila mlajša, sem na koncu potovanja zadnjih par dni posvetila iskanju spominkov. Pa za fanta, pa za mami … Uh, da ne bom slučajno pozabila na babi, ker bom sigurno še pol leta poslušala, da je nimam rada, če ji ne morem poslat vsaj razglednice! No, z dolgotrajnim popotovanjem so tudi spominki zašli v pozabo – razglednice so postale višek spominkov, domači pa so veseli že, če jih pokličeva po Skypu. Kdo še rabi tiste dišeče klinčke iz Balija? 😀

Cewe knjiga

Pa vseeno naju občasno malo zadane nostalgija. Ker nimava spominkov, je najino stanovanje samo … Stanovanje. Stanovanje, ki ne pozna najine preteklosti iz potovanj. Spomine tako obujava ob prebiranju starih prispevkov bloga (kar se sedaj, ko napišem na glas, sliši precej čudno), gledanju slik iz telefona ali ob poslušanju Jamesa Morissona, ki nama je vedno pel ob tisti prvi kavi na terasi najine hiške iz Balija.

Pred časom so nama predlagali, da si za spomin narediva CEWE fotoknjigo. Za vse, ki še ne veste, kaj to je – fotoknjiga je knjiga, sestavljena iz vaših fotografij, ki si jo lahko s pomočjo posebnega programa urediš po svojih željah. Imaš veliko možnosti, da postaviš fotografije (od ene slike do ogromno slik na strani, v vseh možnoh pozicijah in kombinacijah), si ob strani dodaš prostor, kamor lahko napišeš dnevnik s potovanja ali pa dodaš tekst na same fotografije (recimo datum in kraj). Od ideje do zamisli je trajalo kar nekaj časa, predvsem zaradi mene – vzela sem si kar nekaj časa, da sem izbrala slike in se odločala, ali bi kaj pisala na slike ali zraven slik. No, na koncu sem se odločila, da najina fotoknjiga sploh ne rabi besed. Že tako veliko čvekava na blogu, Facebooku in vlogih. Želela sem, da bo spominek, ob katerem se lahko vsakič znova spomneva nečesa drugega. 🙂

In tako sva nekaj dni nazaj dobila knjigo v roke … in ostala brez besed! Debela fotoknjiga (več kot 100 strani), prava knjiga posvečena samo najinemu potovanju. <3 Ne vem, kako se počuti avtor, ko dobi svojo lastno knjigo v roke, ampak že midva sva se orosila, ko sva prvič listala najino fotoknjigo.  Sedaj nama pač ne preostane drugega, kot da jo začneva kazati najinim babicam in si za večno zagotoviva njihova najboljša kosila. 😀

PS: Uspelo je! Babi zadovoljna, kosilo dobro. 🙂