Najini potovalni načrti za leto 2018

Najprej, tam nekje pred desetimi leti, se mi je zdelo, da...

Poceni potovanje: Bali in Nusa Penida

Houli mouli. Vedno, ko pomislim na Bali se mi stoži. Tak...

Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Novice in gostujoči prispevki

Zgodbe iz Afrike, 6. del: Prerokba se skoraj uresniči in pot čez minsko polje.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Najdaljši vlak...
Nouadhibou, vlak, Mavretanija, Afrika

Zgodbe iz Afrike, 5. del: Najdaljši vlak na svetu vozi v Mavretaniji.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Mavretanska gostoljubnost....
Mavretanija

Zgodbe iz Afrike, 4. del: Mavretanska gostoljubnost.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Big boss...
Rosso, Mavretanija, Afrika

Zgodbe iz Afrike, 3. del: Big boss in otežen vstop v Mavretanijo.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Otroške favele in...
Kuba

Predlog potovanja: Živahna Kuba!

Prvič čez Atlantik, na Karibe, direktno na Kubo. Otok, ki ga...

Začelo se je nekaj mesecev nazaj. Takrat še v Laosu. Potrdila sva letalsko karto za na Japonsko in pričela s temeljitim načrtovanjem poti. Ne, z Japonsko se pač ne gre zajebavati. Tukaj finance ne dovoljujejo nonšalatnosti v stilu “če pa tam ne bo nič, bova šla pa naslednji dan dalje”. Ko se to zgodi, si izgubil 70 eur. Jih vrgel skozi okno.

Ryokan Sanga, Kurokawa.

Kurokawa velja za eno najlepših japonskih mestec. No, to, da sva danes tukaj se nama je totalno usralo! 🙂 Ampak … neumne spremlja sreča! 😉

Ker je eden ciljev najinega potovanja po Japonskem na to temo spisati tudi brezplačno e-knjigo predlogov in nasvetov, sva si zadala preživeti eno noč tudi v tipičnem japonskem ryokanu – stari japonski hiši gostoljubja. Iskala sva najboljše in (klanjava se bogovom) to tudi dobila. Odzvala sva se povabilu ryokana Sanga v vasici Kurokawa Onsen.

IMG_3245

Najin ryokan Sanga je poln mini potk, mini mostičkov in mini lučk.

Na robu vasi, nekaj kilometrov od njenega središča, je med krošnje zgoraj in mah na dnu ujet tipični japonski ryokan. Lesene hišiče prepletene s potkami in potočki, ki se tu in tam ujamejo v naravni vrelec vode in tvorijo zdravilni onsen. Mirni obrazi se sprehajajo v elegantnih haljah in se spoštljivo priklanjajo. Sonce sije skozi oblake, kukavica ne odneha.

IMG_3258

V stanovanju imava svoj lastni onsen. Voda je vroča, da na začetku kar peče. Tisto okno levo pa se odpre in daje pogled na borov gozdiček.

Živiva v mini stanovanju v japonskem stilu. Vse je na tleh. Imava dve sobi postlani s tatamiji, jedilnico in spalnico, kuhinjo, kopalnico in svoj privatni onsen z razgledom na gozd borovcev. Ko odstreva okna, mimo naju steče potok.

Dan sva tudi midva preživela v haljah. In s nasmehi do ušes. Greva v ta onsen! Pa potem še v tega! Dajva za eno urico rezervirat še tega posebnega, odprtega. Si za kakšen sake? Pa seveda! Daj kar celo steklenico! Greva kakat? A si dal školjko na gretje? Sem! Gasa! Boš zeleni čaj? Bom! S sladkorjem? Si nor?!

Vsi pa govorijo o večerji. O vseh čarovnijah, ki jih pripravijo pravi japonski kuharji. Menda je slastno do nebes. Še nekaj minut in greva. Kaj pride na mizo, pa v naslednjem prispevku …

Najprej o penisih.

Ker se je včeraj utrgal oblak in na nas izlil nekaj trilijonov litrov vode, poleg tega pa so temperature padle na zimskih +15ºc, nama ni preostalo drugega, kot da se krstiva v pravem japonskem onsenu. Onsen je vrelec vroče vode, ki ga Japonci spretno združujejo z javnimi kopalnicami.

Slečeš se. Do konca. Vse stvari lično zložiš v košarico. Z malo brisačko sramežljivo zakriješ genitalije in se sprehodiš do prve postaje, kjer na hitro po sebi poliješ nekaj veder vode. Druga postaja so tuši. Vsedeš se in si postrežeš s tisoč in eno vrsto mil in šamponov. Namiliš se. Povsod. Ja tudi tam. In spereš s sebe vso nesnago. Tretja postaja je bazen z vročo vodo. Izbiraš med notranjim in zunanjim. Majhna brisačka ves ta čas počiva na tvoji glavi. Četrta postaja je savna. Peta knajping. In potem ponavljaš do onemoglosti. Ko si konec, se z matcha čajem sprostiš v sobi za druž

In bog ne daj v onsen s tatujem. Tatuji so namreč simbol japonske mafije yakuzo. No, na srečo tele najine packe po telesu niso ličile na pripadnost velikemu šefu, zato naju niso prisilno deportirali.

In še o gozdičkih.

Po 3-urnem štopanju, 7-kilometrskem hribolazenju z vso opremo in obnemelostjo nad izjemnimi razgledi, sva končno prispela v mesto Kurokawa. Mestece velja za eno najbolj priljubljenih japonskih destinacij, saj se sredi neokrnjene narave bohotijo najlepši onseni.

IMG_3145

Danes sva se odločila za kampiranje. Kamp je urejen do zadnje potankosti in stane desetkrat manj kot katerokoli drugo prenočišče v Kurokawi. 15 eur za en šotor, dve osebi in environmental fee.

Božansko je, le na hrano sva pozabila. V okolici kampa namreč ni prav nobene trgovine, najbližja pa je 7 kilometrov stran po avtocesti. Od tod sva sicer pripešačila, a se nama iskreno ne ljubi še enkrat nazaj. Danes se torej postiva.

IMG_3143

Jutri pa … jutri pa naju čaka verjetno eden najbolj zanimivih dni na Japonskem. Povabljena sva namreč na bivanje v tipičnem japonskem ryokanu Sanga. Menda enem najlepših. Če imaš minutko časa, potem si poglej njihovo spletno stran (www.sanga-ryokan.com) in ti bo vse jasno. 🙂


Pa še video, ki sva ga posnela v Sangi <3

 

Danes je 26ºC in nebo je modro. Brez ene same ovčice. Jutri bo stopinj 10 manj in deževalo bo. Kyushu, južni izmed treh velikih japonskih otokov, pač prvi faše monsun, ki ga prinese iz jugovzhodne Azije. Ampak … nazaj k današnjemu soncu.

Po tem, ko sva se končno udobno naspala, sva v pogon pognala prav vse konje, iz nahrbtnika potegnila veliko žlico in zajela dan. Mimo tipičnega japonskega svetišča sva se podala po lični cesti navzgor. Pred nama je bilo 15 kilometrov hoda do vrha še vedno delujočega vulkana Mount Aso. In ker sta najini riti ravno dovolj leni, sta v palce pognali impulz in jih iztegnili ravno pravi čas, da sva ujela prvi mimoidoči avto.

IMG_3095

“Gresta do vrha?”
“Hai!”

Tako tiho je, tako čisto, tako umirjeno. Kar zakričal bi … Just for fun.

IMG_3124

Ker sva gor in dol do Mount Asa štopala, sva v najinem budgetu prihranila natanko 20 eur.

“Pa večerja?” me je vprašala.
“Sashimi,” sem odgovoril. “Seveda sashimi. To sva si zalužila.”

IMG_3062

V vasici Aso je za belimi stiroporastimi škatlami skrita mini vaška ribarnica. Ne smrdi tako zelo, kot bi si predstavljal, a dovolj, da veš, da je vse sveže. Vstopila sva, v naju se je uperilo nekaj parov zvedavih in prijaznih oči, za njimi pa rafal japonskih besed, ki sva jih po nekaj neuspelih poskusih uspela utišati z eno samo besedo in jasno privzdignjenim tonom na zadnjem zlogu: Sa-shi-mi?

Gospod pa nož ven, sveže ribe iz akvarija in čop čop čop. 

1000 jenov in sva dobila tale krožnik. Dvomim, da gre bolj sveže.

IMG_3140

Živiva v stari japonski hiši spremenjeni v hostel. Vse je v lesu in po tleh tatami. Glasba je japonska, včasih kaj klavirskega. Strežejo nama čaj iz ajde in koruze. Pred vhodov sediva ob mini japonski mizici in uživava zadnje večerne sončne žarke. Zvečer pa knjiga Keiga Higashime in novim sanjam naproti.