• “I love Slovenia!”

    Počasi se navajava na Južno Korejo. Če nama je bilo prvih nekaj dni še nerodno, ko sva vstopila v trgovino in nisva znala na njihov pozdrav odgovoriti...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Viza za Filipine.

Filipini, luškana otoška državica, kjer še babice govorijo ameriško, so raj...

Pregled financ po 365 dneh potovanja.

Koliko sva zapravila na najinem enoletnem potovanju in za kaj.

Poceni potovanje na Bali

Poceni potovanje na Bali? Resno? Ja, verjemite, gre. Na Baliju in...

Novice in gostujoči prispevki

Mavrična reka, Kolumbija

Mavrična reka v Kolumbiji.

5-barvna reka v Kolumbiji Kdo bi si mislil, da obstaja tole...

Je tajska hrana najboljša na svetu?

Sem dobil prijetno povabilo, da napišem kakšno svojo tajsko izkušnjo. Nič...
Potovanje po Japonski

Japonščina na hitro!

Brzinski tečaj uporabnih japonskih besed Poznate tisti vic, ko Japonec v...

Kako se po Japonski premikati ceneje?

Prenočišča, hrana in prevoz. Sveta trojica, ki kroji budget večine potovanj....

Jan Solo: 80 kilometrov kolesarskih užitkov, plaže in limone

Tropski otočki, peščene plaže, domače limone in lagodno kolesarjenje. Kako že...

A sem rekel ogabnih? Mislim sem zanimivih, eksotičnih, drugačnih. Takšnih, ki na brbončice priletijo kot pogled na žirafo sredi Prešernovega trga. Bam! You did not see that one comin’ did you?

V več kot 24 mesecih popotovanja po 10+ azijskih državah sva včasih tisto eksotično iskala namenoma, pogosto pa sva bil preprosto primorana pogoltniti tisto, kar je bilo v danem trenutku na mizi. V sili še hudič muhe žre. Kaj pa čebele? A čebele tudi?

1. Živa hobotnica (Seoul, Južna Koreja)

Tale je zadnja s spiska najinih gurmanskih presežkov. Zgodilo se je po naključju v Seoulu. Sedimo za mizo in najin korejski prijatelj naroči hobotnico. “I just ordered a little desert for you.” So jo vzeli iz akvarija, na hitro nasekljali in hopa-cupa  na naš krožnik. Migala je še več kot 15 minut. In ko si kakšen večji kos vtaknil v usta, so se ti lovke prilepili na nebo, pa na dlesen in če se bil tako štorast kot jaz, tudi globlje v grlo. In potem te zgrabi mini panika in za trenutek misliš, da te bo pobralo. Pa hitro pregrizneš, počakaš in je boljše.

2. Pečene čebele (Hsipaw, Myanmar)

Lokalna specialiteta v gorovjih Myanmara, ki domačine pošteno udari po žepu. Je redka, na nevaren način pridobljena dobrina. Čebele so namreč ene bolj strupenih, njihov okus pa … pač, po pečenih čebelah. 🙂

IMG_4351

Pečene čebele iz Myanmara.

3. Balut – račji zarodki (Manila, Filipini)

Kuhana račja jajča, v katerih počiva (v miru) nekaj dni star zarodek. Če imaš dober dan, naletiš na takšnega, katerega kosti že prav glasno zahrustajo in se tu in tam v grlu zatakne še kakšno pero. Eno samo pravilo je: Ne glej, kaj ješ.

Balot-račji-zarodki-Manila(Filipini)

Račji zarodki iz Filipinov.

4. Kopi Luwak (Ubud, Bali)

Ta kavica je na ta seznam uvrščena povsem neupravičeno, saj v nasprotju s splošnim prepričanjem, kava iz pokakanih zrn drevesne mačke nima nobenega nenavadnega vonja ali okusa. Pravzaprav je izjemno močnega okusa. Tam-tam z Barcaffe-jem. 😉

Kopi-luwak-Ubud(Bali)

Pokakana kavica iz Balija.

5. Pečeni črički (Yangon, Myanmar)

Nekaj je, ko pečene čričke vidiš na najbolj turističnih ulicah v Bangkoku in ob njih trume turistov z nakremženimi obrazi in pripravljenimi fotoaparati. Nekaj povsem drugega pa, ko jih na glavni ulici v Yangonu, glavnem mestu Myanmara, kot vsakdanji prigrizek jedo vsi od najmanjših otročk do poslovnežev v kravatah. Pravilo: Odtrgaj sprednje nožice in krila, pa ga lahko poješ.

Pečeni-črički-Yangon(Maynmar)

Ocvrti črički iz Myanmara.

6. Morski polži z zelenim poprom (Mekong delta, Vietnam)

V eni roki zobotrebec, v drugi pa polžek. Pa ga napičiš, potegneš ven in poješ. Okus, kot ga prav gotovo ne bi pričakoval. Prijeten, izrazit, zaradi popra prjetno sveže pekoč.

Morski-polži-z-zelenim-poprom-Mekongdelta(Vietnam)

Polži z zelenim poprom iz Vietnama.

7. Ocvrte rdeče mravlje (Hsipaw, Yangon)

Še ena lokalnih specialitet v gorovju Myanmara. Poleg fermentiranega zelenega čaja in pečenih čebel, prav gotovo šok za brbončice. Te so malce kiselkaste in jih lahko uporabiš tudi kot začimbo za ostale jedi.

Ocvrte-rdeče-mravlje-Hsipaw(Myanmar)

Ocvrte rdeče mravlje iz Myanmara.

8. Sago ličinke (Siberut, Indonezija)

Zdaj da bi človek delal takšne frise kot Bear Grylls, ko v usta daje tele ličinke, to ravno ne. Je pa res, da je občutek migetanja bele sluzaste ličinke v ustih eno najbolj nenavadnih doživetij. Trik je v tem, da čim prej odgrizneš glavo.

Sago-ličinke-Siberut(Indonezija)

Sago ličinke iz Indonezije.

Prav, zdaj pa dovolj in hitro ven na kakšno okusno tajsko specialiteto! 🙂

Knjiga. Beseda, ob kateri oba pristriževa ušesa in tematika o kateri sva se pripravljena pogovarjati ure. Po tem, ko sva polovico Indije prepotovala na 20+ urnih vlakih, zaradi zamud na trajekte v Indoneziji morala čakat po 8 ur skupaj, ko je elektrika male filipinske vasice ugasnila že ob 21 h, sva se midva veselo zakopala v svoje kindle in raziskovala še literarne svetove.

V knjigi s 100 praktičnimi in nevsakdanjimi nasveti za potovanje sva že omenila, da je simpatično spoznati državo preko lokalnega pisatelja. Naj poudarim, da jih najbolje doživiš, če jih bereš v državi sami, ni pa nujno. Za predloge se velikokrat obrneva na Goodreads, ki je meni ena ljubših strani.

Tukaj je seznam knjig s katerimi sva se spoznavala v Aziji:

Indija

  • Shantaram (Gregory Davids Roberts): 800 strani obsežna klasika in biblija hard-core obiskovalcev nore Indije. Pobeg iz zapora, življenje v slumih, indijska mafija, ljubezen in Bollywood. Ni da ni.
  • God of small things (Arundhati Roy): bogata knjiga opisuje zgodbo dvojčkov in njune posebne družinei v najbolj južni državi Indije, Kerali.
  • White tiger (Aravind Adiga): z grozovitim dejanjem je prišel od revnega šoferja do indijskega bogataša. Knjiga živo opisuje razlike med revnimi in bogatimi.

Nepal

  • Into Thin Air: A Personal Account of the Mount Everest Disaster (John Krakauer): ena plat zgodbe  o nesrečnem pohodu odprave na Everest leta 1996, katere član je bil tudi avtor (znan tudi po delu Into the Wild). Kindla sva nosila tudi v male nepalske restavracije v Himalaji, tako zanimiva je bila zgodba.
  • The Snow Leopard (Peter Matthiesen): z namenom raziskovanje redkih živali se podamo v ganljivo zgodbo o zasneženem smislu življenja.

Tajska

  • Cockroaches, Harry Hole #2 (Jo Nesbo): začetni tečaj tajske kulture preko lepo napisanega krimiča izpod rok enega najbolj popularnih avtorjev ta trenutek. Pa še Harry ni tako utrujen!
  • Bangkok 8, Sonchai Jitpleecheep #1 (John Burdett): spoj tajske in ameriške kulture v kriminalki, postavljeni v Bangkok.
  • Ladyboys: The secret World of Thailand’s Third gender (Susan AldousPornchai Sereemongkonpol): sama je še nisem prebrala, ampak kdo si ne bi želel razjasniti enigme o ladyboyih 🙂 Woop!

Indonezija

  • The Rainbow Troops (Andrea Hirata): simpatična zgodba o želji in pravici do izobrazbe na majhnem otočku blizu Sumatre v Indoneziji.
  • Nathaniel’s Nutmeg: How One Man’s Courage Changed the Course of History (Giles Milton): danajšnji rajski Banda otočki so bili včasih eden pomembnejših otočij v zgodovini in tudi priča veliko prelite krvi. Kdo bi si mislil, no.
  • Snowing in Bali (Kathryn Bonella): joga, riževa polja in dišeče palčke so moja prva asociacija na Bali, za nekatere pa kokain, sex in zapor. Jajks! Preberite kakšno je drugo lice Balija.
  • IMG_0957-1024x682

    Nikamor brez Kindla. 🙂

Myanmar

  • The River of Lost Footsteps: Histories of Burma (Thant Myint-U): osebno in globalno delo o Burmi sedaj in v preteklosti. Malce težja za prebavo.
  • The Glass Palace (Amitav Ghosh): zgodba revnega Indijca, ki se zaljubi v Burmi. Nežen vpogled v življenje treh držav.
  • Twilight over Burma: My life as a Shan princess (Inge Sargent): resnična zgodba o avstrijski ženski, ki se poroči s Shan princem in kako on nekega dne skrivnosto zgine v rokah državne vojske. Še bolj močan vtis pustijo družinske slike, ki sva jih videla v njuni hiši v okolici Hsipawa.

Japonska 

  • The Guest Cat (Takashi Hiraide): Knjiga o paru, ko se naveže na sosedovo mačko. Kako navaden zaplet, ki je vseeno po  japonsko tako lep in tankočutno vpleten v to kratko knjigo.
  • Malice (Keigo Higashino): Skoraj boleče počasen razplet da vpogled v razmišljanje japonskih detektivov. Tukaj se ne gre za blišč, ampak kako se premikajo zavese.
  • South of the Border, East of the Sun (Haruki Murakami): Pri Murakamiju sta možna dva scenarija; ali se v knjigo zaljubiš ali pa je ne moreš prebrati, ker je tako odštekana. Tale je moja najljubša.

Kaj je lepšega, kot se namakati v naravnem vrelcu vroče vode, piti zeleni čaj in brati knjigo …

Na Šrilanki, v Vietnamu in na Filipinih nisva brala literature povezane s krajem, ampak sem malce pobrskala po spletu in našla par predlogov za tiste, ki se odpravljate v te države:

Šrilanka: Mosquito, The Road from Elephant Pass, Love Marriage, The Jam Fruit Tree, Swimming in the Monsoon Sea. Pa še malo morje sem jih našla in jih obsedeno dodajam na Want to read listo.

Vietnam: The Quiet American, The Sorrow of War, Paradise of the Blind, Vietnam: Rising Dragon, Vietnam: A History.

Filipini: Dusk, Ilustrado, America’s Boy: A Century of Colonialism in the Philippines, Smaller and Smaller Circles.

Seveda je še toliko knjig, ki jih nisva odkrila (jaaaaa, kako faaaaajn!) tako, da se priporočava za vse vaše predloge.

Uživajte ob branju in raziskovanju!

 

PS: Če slučajno kupite kakšno knjigo v linkih, ne plačate nič več, midva pa imava nekaj malega od tega.

Druga najlepša stvar na potovanju je uživanje ob gurmanski hrani. Prva? Prva je občutek, da danes ne veš, kje boš jutri tak čas.

Zadnjih 13 mesecev potovanja po Aziji sva se zastrupila nekaj več kot 20-krat. A če bi se bilo potrebno za uživanje ob toliko raznovrstne hrane zastrupiti še 100-krat, bi se. Katka je verjetno malce drugačnega mnenja, ampak Katka v svojem rojstnem imenu nima angleške besede za jesti. Mitja. Meatja.

Večkrat sanjariva, kako bi sedaj jedla to-in-to iz Indije, pa to-in-to iz Indonezije, pa tisto-in-ono iz Vietnama. Ja, Azijska hrana je vrhunska! In ker bi tudi sama sebi rada pocedila sline ob spominih na pretekle mesece gurmanskih doživetij, bova v nekaj naslednjih prispevkih sestavila dnevne menije iz različnih azijskih držav. Pa gremo.

Zajtrk

  • Jajčke na oko z zelenjavo in trakci govejega mesa (Hoi an, Vietnam)
  • Kopi luwak (Ubud, Bali)
  • Dragon fruit (Chiang Mai, Tajska)

Kosilo

  • Zelenjavni momoti (Bandipur, Nepal)
  • Red snapper pečen v bananinem listu (Andamanski otoki, Indija)
  • Solata iz zelene papaje (Bangkok, Tajska)
  • Ledena kavica (Saigon, Vietnam)
  • Cigaret iz pragozda (Siberut, Indonezija)

Popoldanska malica

  • Lassi (Varanasi, Indija)
IMG_8079

Lassi s svežim sadjem iz indijskega svetega mesta Varanasi.

Večerja

  • Shan noodles (Yangon, Myanmar)
  • Sveže pivo (Hoi An, Vietnam)
  • Pečene rdeče mravlje za ob pivu (Hsipaw, Myanmar)

Njami, ne? 🙂