• Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

    Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja na vrhu sadne kupe. Najbolj okrogla, hrustljava in slastna češnja na svetu! Presenetili so naju s...

Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Viza za Filipine.

Filipini, luškana otoška državica, kjer še babice govorijo ameriško, so raj...

Pregled financ po 365 dneh potovanja.

Koliko sva zapravila na najinem enoletnem potovanju in za kaj.

Novice in gostujoči prispevki

Mavrična reka, Kolumbija

Mavrična reka v Kolumbiji.

5-barvna reka v Kolumbiji Kdo bi si mislil, da obstaja tole...

Je tajska hrana najboljša na svetu?

Sem dobil prijetno povabilo, da napišem kakšno svojo tajsko izkušnjo. Nič...
Potovanje po Japonski

Japonščina na hitro!

Brzinski tečaj uporabnih japonskih besed Poznate tisti vic, ko Japonec v...

Kako se po Japonski premikati ceneje?

Prenočišča, hrana in prevoz. Sveta trojica, ki kroji budget večine potovanj....

Jan Solo: 80 kilometrov kolesarskih užitkov, plaže in limone

Tropski otočki, peščene plaže, domače limone in lagodno kolesarjenje. Kako že...

Sediva v parku. Sonce je padlo pod krošnje zlatozelenih palm in, kot se spodobi za to popoldansko uro, je želodček glasno zaklical: “Alo, ti tam zgoraj! Boš počasi posrkbel za kakšno papajino solato?” Jaz pa kot gluh in malce zamaknjen v svoji dimenziji z mislimi povsem drugje. Buljim v ekran na telefonu. Pa malce v Katko. Pa spet v ekran. Pa Katka vame. Jaz vanjo. Želodček v papajino solato. Katka v ekran.

NLB Vita. Turistično zavarovanje za tujino.

NLB Vita. Turistično zavarovanje za tujino.

“Kaj se je zgodilo?” me končno vpraša.
“Ne boš verjela,” odgovorim in preglasim željo po papaji.
“No, daj,” reče zaigrano neučakano. “Povej že.”

Sluti, da je nekaj dobrega. Po 13 mesecih, kjer skupaj preždiva prav vsako milisekundo sekunde, me prebere kot odprto knjigo z velikostjo črk za slabovidne.

“Čist’ so hudi,” rečem naposled. “Noro!”
“Kaj?” vpraša z nasmehom. “Kdo je hud? Kaj govoriš?”

Sonce je še vedno na istem mestu. Ni minilo več kot nekaj sekund, moje misli pa so svetlobna leta naprej v času in prostoru.

“NLB Vita,” rečem. “ Pisali so nama.

Všeč jim je najin blog. Pravijo, da imajo ravno pravšnje zavarovanje za naju.”

Pogoltnem s cmokom v grlu.

“… in pravijo, da nama bodo pomagali ostati na potovanju še kakšen mesec ali dva. Tri, če bova pridna!” 😉

Na poti sva natanko 412 dni in če bi se držala prvotne zaprisege, bi se morala že pred 47 dnevi zmrdovati nad groznim in noro-kaj-je-s-to-zimo-letos vremenom v Ljubljani. Pa sva še vedno tu. V prijaznem mestecu Chiang Mai na severu Tajske. In ker so najine telepatske prošnje (tega jim ne povedat, ampak midva sva jih v njihovo smer pošiljala vsak dan ;)) uslišali tudi na NLB Vita, bova lahko na najinem “neskončnem” popotovanju ostala še kakšen mesec, dva ali tri. Če bova pridna.

Saj veste, kaj pravijo. Pogumne spremlja … papajina solata. Ja, takoj za tem sva si jo privoščila. Dve, če sem čisto iskren. Najbolj pekoči! 🙂

Ker mi je prepovedano se “norčevati” iz tega, da je Katka noseča in bova otroka vzgajala na Kamčatki ali pa da sva se zaročila in da letiva za medene tedne na Maldive, bom, kaj pa drugega, povedal tako kot je.

Do 10. aprila ostajava v Chiang Mai-u, ki nama je iz minute v minuto ljubši. Verjetno k temu nekaj dodajo superge za tečt, ki naju vsak dan poženejo kakšen krog v cvetočem parku. Pa joga ob sončnem zahodu. Pa najbolj slastni sokovi in sveža kavica. In seveda nepregledno dolg meni okusnih jedi na lokalni tržnici, ki nama ga ni uspelo niti še prebrati, kaj šele “pojesti”.

Aprila, tako sva se odločila pred nekaj dnevi, se za kakšen teden ali dva odpravljava v sosednji Laos, kjer bova <vstavi poljubno aktivnost>, kasneje pa tudi <vstavi poljubno aktivno, a ne isto, kot je prva>.

V začetku maja pa … priletiva nazaj na Tajsko, kjer se snideva s pošiljko bosanske rakije. Ja, obiski! 🙂 Plana kam in kako še nimamo, gremo pa na jug Tajske, na otoke. Menda se takrat že končuje high season in se bomo tako izognili pijanim brutalnežem (beri: pijanim turistom), ki vsake toliko kakšnega soturista zabodejo in ga pustijo uživati ob večnem sončnem zahodu. Kr neki …

Najbolj pa se veselim junija. No, če bo Buddha dal. Za epilog sva si namreč zaželela poleteti v indijsko zvezno državo Ladakh in se prepustiti tamkašnjim goram, ljudem, okusom. Ladakh namreč velja za eno najbolj prisrčnih trekking destinacij. Nekakšna mešanica med Indijo, Pakistanom, Kitajsko, Nepalom in Tibetom. Ne vem. Tako se govori. 🙂

A kako nama bo to finančno uspelo? Več o tem pa kmalu! 😉

A sem rekel ogabnih? Mislim sem zanimivih, eksotičnih, drugačnih. Takšnih, ki na brbončice priletijo kot pogled na žirafo sredi Prešernovega trga. Bam! You did not see that one comin’ did you?

V več kot 24 mesecih popotovanja po 10+ azijskih državah sva včasih tisto eksotično iskala namenoma, pogosto pa sva bil preprosto primorana pogoltniti tisto, kar je bilo v danem trenutku na mizi. V sili še hudič muhe žre. Kaj pa čebele? A čebele tudi?

1. Živa hobotnica (Seoul, Južna Koreja)

Tale je zadnja s spiska najinih gurmanskih presežkov. Zgodilo se je po naključju v Seoulu. Sedimo za mizo in najin korejski prijatelj naroči hobotnico. “I just ordered a little desert for you.” So jo vzeli iz akvarija, na hitro nasekljali in hopa-cupa  na naš krožnik. Migala je še več kot 15 minut. In ko si kakšen večji kos vtaknil v usta, so se ti lovke prilepili na nebo, pa na dlesen in če se bil tako štorast kot jaz, tudi globlje v grlo. In potem te zgrabi mini panika in za trenutek misliš, da te bo pobralo. Pa hitro pregrizneš, počakaš in je boljše.

2. Pečene čebele (Hsipaw, Myanmar)

Lokalna specialiteta v gorovjih Myanmara, ki domačine pošteno udari po žepu. Je redka, na nevaren način pridobljena dobrina. Čebele so namreč ene bolj strupenih, njihov okus pa … pač, po pečenih čebelah. 🙂

IMG_4351

Pečene čebele iz Myanmara.

3. Balut – račji zarodki (Manila, Filipini)

Kuhana račja jajča, v katerih počiva (v miru) nekaj dni star zarodek. Če imaš dober dan, naletiš na takšnega, katerega kosti že prav glasno zahrustajo in se tu in tam v grlu zatakne še kakšno pero. Eno samo pravilo je: Ne glej, kaj ješ.

Balot-račji-zarodki-Manila(Filipini)

Račji zarodki iz Filipinov.

4. Kopi Luwak (Ubud, Bali)

Ta kavica je na ta seznam uvrščena povsem neupravičeno, saj v nasprotju s splošnim prepričanjem, kava iz pokakanih zrn drevesne mačke nima nobenega nenavadnega vonja ali okusa. Pravzaprav je izjemno močnega okusa. Tam-tam z Barcaffe-jem. 😉

Kopi-luwak-Ubud(Bali)

Pokakana kavica iz Balija.

5. Pečeni črički (Yangon, Myanmar)

Nekaj je, ko pečene čričke vidiš na najbolj turističnih ulicah v Bangkoku in ob njih trume turistov z nakremženimi obrazi in pripravljenimi fotoaparati. Nekaj povsem drugega pa, ko jih na glavni ulici v Yangonu, glavnem mestu Myanmara, kot vsakdanji prigrizek jedo vsi od najmanjših otročk do poslovnežev v kravatah. Pravilo: Odtrgaj sprednje nožice in krila, pa ga lahko poješ.

Pečeni-črički-Yangon(Maynmar)

Ocvrti črički iz Myanmara.

6. Morski polži z zelenim poprom (Mekong delta, Vietnam)

V eni roki zobotrebec, v drugi pa polžek. Pa ga napičiš, potegneš ven in poješ. Okus, kot ga prav gotovo ne bi pričakoval. Prijeten, izrazit, zaradi popra prjetno sveže pekoč.

Morski-polži-z-zelenim-poprom-Mekongdelta(Vietnam)

Polži z zelenim poprom iz Vietnama.

7. Ocvrte rdeče mravlje (Hsipaw, Yangon)

Še ena lokalnih specialitet v gorovju Myanmara. Poleg fermentiranega zelenega čaja in pečenih čebel, prav gotovo šok za brbončice. Te so malce kiselkaste in jih lahko uporabiš tudi kot začimbo za ostale jedi.

Ocvrte-rdeče-mravlje-Hsipaw(Myanmar)

Ocvrte rdeče mravlje iz Myanmara.

8. Sago ličinke (Siberut, Indonezija)

Zdaj da bi človek delal takšne frise kot Bear Grylls, ko v usta daje tele ličinke, to ravno ne. Je pa res, da je občutek migetanja bele sluzaste ličinke v ustih eno najbolj nenavadnih doživetij. Trik je v tem, da čim prej odgrizneš glavo.

Sago-ličinke-Siberut(Indonezija)

Sago ličinke iz Indonezije.

Prav, zdaj pa dovolj in hitro ven na kakšno okusno tajsko specialiteto! 🙂