Najini potovalni načrti za leto 2018

Najprej, tam nekje pred desetimi leti, se mi je zdelo, da...

Poceni potovanje: Bali in Nusa Penida

Houli mouli. Vedno, ko pomislim na Bali se mi stoži. Tak...

Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Novice in gostujoči prispevki

Tenerife top

TOP 5 trekingov na otoku Tenerife

Tenerife imava, kot še toliko drugih krajev, na najinem seznamu ‘jooooj,...

Zgodbe iz Afrike, 6. del: Prerokba se skoraj uresniči in pot čez minsko polje.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Najdaljši vlak...
Nouadhibou, vlak, Mavretanija, Afrika

Zgodbe iz Afrike, 5. del: Najdaljši vlak na svetu vozi v Mavretaniji.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Mavretanska gostoljubnost....
Mavretanija

Zgodbe iz Afrike, 4. del: Mavretanska gostoljubnost.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Big boss...
Rosso, Mavretanija, Afrika

Zgodbe iz Afrike, 3. del: Big boss in otežen vstop v Mavretanijo.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Otroške favele in...

Beppu je mestece na vzhodni obali otoka Kyushu. Je drobno, prijetno, zavito v bel oblak. Že res da tukaj te dni ravno dežuje, a ta oblak ne nosi dežja. Beppu je namreč prežet v naravnimi vrelci vroče vode. Pogledaš po ulicah in izza vsake druge hiše se kadi. Kadi se iz vrha gora, pa izpred železniške postaje. Kadi se sredi ceste, na pločnikih in izza tistega okna tam.

IMG_3385

“Sea Hell” naravni vrelec.

Mesto živi za in od vrelcev. Nekateri so za kopanje, drugi so prevroči in so le turistična atrakcija. Ene v restavracijah uporabljajo za pripravo jedi na pari, tretje za gretje tal.

IMG_3373

Onsen za nožice. Tako vroč, da peče.

Prek Couchsufringa sva danes spoznala prijetnega Kazu, ki naju je cel dopoldan s svojim šktaljičastim avtomobilom vozil sem in tja. Do tega vrelca, do tega templja, pa na sushi in še malce naokoli.

IMG_3372

Vrelci za pripravo hrane na pari.

V nadpovprečno dobri angleščini nama je dajal napotke, kako preživeti Japonsko on the budget in nama kljub vsemu še vedno večkrat na najina vprašanja v stilu “Kje pa lahko kupiva dobro lokalno pivo?” ali pa “Kdaj tukaj cvetijo češnje?” odgovoril s kratkim in jedrnatim “Yes!”. Hai!

Ob sprejemu v recepciji Sanga Ryokana sva določila uro najine večerje. Sedem. Ravno dovolj časa, da pred večerjo skočiva v najin privatni onsen, po večerji pa rezervirava še tistega tam v gozdu, na odprtem med borovci in japonskim javorjem.

Sanga Ryokan, Kurokawa.

Predjedi s slivovim sakejem.

In se je začelo. Z nekaj prijaznimi besedami v japonščini in nešteto prikloni. Oni. Midva. Oni globlje. Globlje še midva.

IMG_3294

“Sori, ampak med jedjo me res ne smeš motit!” pravi moj obraz. 🙂

Posadili so naju za mizo obloženo s tisoč in eno predjedjo. In slivovim sakejem. In jedilnikom, ki nama kljub angleškim zapisom ni povedal kaj dosti.

IMG_3286

Sashimi iz konjskega mesa.

Nekaj predjedi, sashimi iz konjskega mesa, pečene postrvi, piščančja juhica, zelenjavni čips, goveji zrezek, miso juha in za posladek še sladoled iz mleka in matche.

IMG_3288

Pečene postrvi s prilogo.

Vzela sva si čas. In na srečo so si ga vzeli tudi oni. Dobra urica in pol je minila kot takrat, ko si pogledal Beverly Hills in Merlose Place enega za drugim. Puf! 

IMG_3284

Piščančja juhica.

“Arigato gozaimas,” je na koncu dodala prijazna gospa. “Vajin onsen v gozdu vaju že čaka. Kar izvolita …”

IMG_3297

Matcha sladoled.

Začelo se je nekaj mesecev nazaj. Takrat še v Laosu. Potrdila sva letalsko karto za na Japonsko in pričela s temeljitim načrtovanjem poti. Ne, z Japonsko se pač ne gre zajebavati. Tukaj finance ne dovoljujejo nonšalatnosti v stilu “če pa tam ne bo nič, bova šla pa naslednji dan dalje”. Ko se to zgodi, si izgubil 70 eur. Jih vrgel skozi okno.

Ryokan Sanga, Kurokawa.

Kurokawa velja za eno najlepših japonskih mestec. No, to, da sva danes tukaj se nama je totalno usralo! 🙂 Ampak … neumne spremlja sreča! 😉

Ker je eden ciljev najinega potovanja po Japonskem na to temo spisati tudi brezplačno e-knjigo predlogov in nasvetov, sva si zadala preživeti eno noč tudi v tipičnem japonskem ryokanu – stari japonski hiši gostoljubja. Iskala sva najboljše in (klanjava se bogovom) to tudi dobila. Odzvala sva se povabilu ryokana Sanga v vasici Kurokawa Onsen.

IMG_3245

Najin ryokan Sanga je poln mini potk, mini mostičkov in mini lučk.

Na robu vasi, nekaj kilometrov od njenega središča, je med krošnje zgoraj in mah na dnu ujet tipični japonski ryokan. Lesene hišiče prepletene s potkami in potočki, ki se tu in tam ujamejo v naravni vrelec vode in tvorijo zdravilni onsen. Mirni obrazi se sprehajajo v elegantnih haljah in se spoštljivo priklanjajo. Sonce sije skozi oblake, kukavica ne odneha.

IMG_3258

V stanovanju imava svoj lastni onsen. Voda je vroča, da na začetku kar peče. Tisto okno levo pa se odpre in daje pogled na borov gozdiček.

Živiva v mini stanovanju v japonskem stilu. Vse je na tleh. Imava dve sobi postlani s tatamiji, jedilnico in spalnico, kuhinjo, kopalnico in svoj privatni onsen z razgledom na gozd borovcev. Ko odstreva okna, mimo naju steče potok.

Dan sva tudi midva preživela v haljah. In s nasmehi do ušes. Greva v ta onsen! Pa potem še v tega! Dajva za eno urico rezervirat še tega posebnega, odprtega. Si za kakšen sake? Pa seveda! Daj kar celo steklenico! Greva kakat? A si dal školjko na gretje? Sem! Gasa! Boš zeleni čaj? Bom! S sladkorjem? Si nor?!

Vsi pa govorijo o večerji. O vseh čarovnijah, ki jih pripravijo pravi japonski kuharji. Menda je slastno do nebes. Še nekaj minut in greva. Kaj pride na mizo, pa v naslednjem prispevku …