• Katka in Mic

    V dvoje je lepo, ampak v troje je baje lepše

    Dolgo se nisva oglasila. Ob občasnih potovanjih je služba postala najbolj pomemben projekt najinih življenj. Micevo podjetje je iz dveh ustanoviteljev v šestih letih zraslo v megapošast...

Najini potovalni načrti za leto 2018

Najprej, tam nekje pred desetimi leti, se mi je zdelo, da...

Poceni potovanje: Bali in Nusa Penida

Houli mouli. Vedno, ko pomislim na Bali se mi stoži. Tak...

Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Novice in gostujoči prispevki

Vulkan Concepcion na otoku Ometepe

Predlog potovanja: Nikaragva.

Slike in besedilo: Sandra in Bojan, blumarblevagabonds.com Sandra in Bojan sta...
Tenerife top

TOP 5 trekingov na otoku Tenerife

Tenerife imava, kot še toliko drugih krajev, na najinem seznamu ‘jooooj,...
Mavretanija

Zgodbe iz Afrike, 4. del: Mavretanska gostoljubnost.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Big boss...
Kuba

Predlog potovanja: Živahna Kuba!

Prvič čez Atlantik, na Karibe, direktno na Kubo. Otok, ki ga...
Senegal 2 top

Zgodbe iz Afrike, 2.del: Otroške favele in žur v Senegalu.

Prvi del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Zgodbe iz...

Danes je 26ºC in nebo je modro. Brez ene same ovčice. Jutri bo stopinj 10 manj in deževalo bo. Kyushu, južni izmed treh velikih japonskih otokov, pač prvi faše monsun, ki ga prinese iz jugovzhodne Azije. Ampak … nazaj k današnjemu soncu.

Po tem, ko sva se končno udobno naspala, sva v pogon pognala prav vse konje, iz nahrbtnika potegnila veliko žlico in zajela dan. Mimo tipičnega japonskega svetišča sva se podala po lični cesti navzgor. Pred nama je bilo 15 kilometrov hoda do vrha še vedno delujočega vulkana Mount Aso. In ker sta najini riti ravno dovolj leni, sta v palce pognali impulz in jih iztegnili ravno pravi čas, da sva ujela prvi mimoidoči avto.

IMG_3095

“Gresta do vrha?”
“Hai!”

Tako tiho je, tako čisto, tako umirjeno. Kar zakričal bi … Just for fun.

IMG_3124

Ker sva gor in dol do Mount Asa štopala, sva v najinem budgetu prihranila natanko 20 eur.

“Pa večerja?” me je vprašala.
“Sashimi,” sem odgovoril. “Seveda sashimi. To sva si zalužila.”

IMG_3062

V vasici Aso je za belimi stiroporastimi škatlami skrita mini vaška ribarnica. Ne smrdi tako zelo, kot bi si predstavljal, a dovolj, da veš, da je vse sveže. Vstopila sva, v naju se je uperilo nekaj parov zvedavih in prijaznih oči, za njimi pa rafal japonskih besed, ki sva jih po nekaj neuspelih poskusih uspela utišati z eno samo besedo in jasno privzdignjenim tonom na zadnjem zlogu: Sa-shi-mi?

Gospod pa nož ven, sveže ribe iz akvarija in čop čop čop. 

1000 jenov in sva dobila tale krožnik. Dvomim, da gre bolj sveže.

IMG_3140

Živiva v stari japonski hiši spremenjeni v hostel. Vse je v lesu in po tleh tatami. Glasba je japonska, včasih kaj klavirskega. Strežejo nama čaj iz ajde in koruze. Pred vhodov sediva ob mini japonski mizici in uživava zadnje večerne sončne žarke. Zvečer pa knjiga Keiga Higashime in novim sanjam naproti.

 

Ne duha ne sluha o sushiju. Japonska nama na velikem pladnju ponuja vse, samo surovih rib ne.

Preživela sva noč v internet cafeju, bila na ulico z vsemi nahrbtniki postavljena malo čez šesto zjutraj in do desetih nepremično sedela ob izvajanju najine priljubljene igrice – people watching. Eni s kravato v službo, mladenke v kiklicah pijane domov. Nekdo za vogalu je ravnokar izbruhal malce prej popito pivo, k nama prisede Pakistanec in nama razloži, da ima dve ženi. Pozdravijo naju fantje z ženskimi frizurami in hitro odtečejo h kolegu, ki se je koma sesul na tla. Prijazni natakar nama razloži razliko med sushijem z mastno, pol-mastno in ne-mastno tuno. Dedek nama prinese zemljevid mesta.

IMG_2999_3000_3001_tonemapped

V Kumamotu sva se izgubljala med zidovi in dvokrpimi ginki grajskega posestva.

Trenutno se nahajava v vasici Aso, ki je vzniknila v 20 kilometrov širokem in 17 dolgem vulkanskem kraterju istoimenske gore. Menda največji krater na planetu. Mirno je. Zeleno. Pšenica in riž rasteta z roko v roki. In mah je. Pa krave in vonj po njih. Če se ustaviva in utišava šripanje najinih razmočenih superg, slišiva ptičke. Bangkok, oh, Bangkok.

Skoraj nic ne jeva … Shit. Ravno pogruntal, da ne bo sumnikov. Gomenasai.

Skoraj nic ne jeva. Skoraj nic ne spiva. Po konci in sita naju drzi zvrhana doza adrenalina. Od Japonske sva okusila verjetno sele prvo zlicko predjedi, pa vendar se nama po 16 mesecih sladkega vonja po urinu, glasnih tuk-tuk voznikov in konstatnega obcutka “biti nategnjen” zdi, kot da sva padla v bazen vate. Taksne pisane, neonske. Taksne z vonjem po miso juhi in sladkorni peni.

Danes naju je cakala 80 kilometrov dolga pot iz Nagasakija v Kumamoto. Vstala sva zgodaj, pojedla zastonj rogljicek in popila kavico, nato pa akcija. V lokalni trgovinici sva naprosila koscek kartona, nanj (pre)pisala japonske kvake (島原市) za mesto Shimabara in iztegnila palec. Katka je s svojo masnico na glavi, prijaznim nasmeskom in prikloni prav vsakemu, ki se je pripeljal mimo, osvajala japonska ljudska srca. No, pa se stop sva dobila. Prvega po 20 minutah, drugega po 5 in tretjega po 3. Nato pa trajekt in nazadnje se na bus. Ze res, da sva za 80 kilometrov potrebovala skoraj 6 ur, a vse to sodi v tisto pravo japonsko izkusnjo. Izkusnjo, po katero sva dejansko prisla. In se prihranila sva. 20 eur!

nagasaki

Kdo ji ne bi ustavil?! 🙂 Najprej mlada mamica, za njo na eno oko slep dedek in nazadnje se fant, ki se je rodil s telefonom v roki.

V Kumamoto sva prispela, ko se je visoko nad njim zgrnil velik temno siv oblak. Okoli petih popoldne. In dezevalo je. Pred nama pa samo se ena sama naloga. V mestu, kjer hotelske sobe ne dobis za manj kot 50 eur, poiskati ustrezno prenocisce.

“Tole bova poskusila,” sem rekel.
“Internet cafe?”

Konichiwa je ena izmed petih besed, ki jih znava v japonscini. Hello pa edina, ki jo znal fant za pultom v internet cafeju Cybac na 6. nadstropju nad glavno ulico v srediscu Kumamota. Pol urice prigovarjanja, nekaj prevajalskih pomagal in je slo. Dobila sva tole na spodnji fotografiji. Cena: 27 eur za oba.

IMG_2965

Najino prenocisce za danes. Levo racunalnik, desno televizija.

Pa ne samo to. Ta cudez od prenocisca ti za to ceno ponudi seveda neomejeno rabo interneta, brezplacne pijace (sokove, gazirane pijace, kavico, caj) in brezplacne juhice (koruzna in cebulna). Pa menda je nekje se tus. Ou yeah!

Dnevni budget na Japonskem sva morala posteno dvigniti, a danes sva uspela dan kljub dolgemu premiku preziveti skupaj za 50 eur. Ni se optimalno, a sva na pravi poti.

Ura je 8 zvecer. Za nama je dolg dan in noge nama smrdijo. Lacna nisva, ker sva popila ze vse zgoraj omenjeno. Ce bom obdrzal Katkine veke v zavihanem polozaju, si bova privoscila se vecerni sprehod. Mogoce …