Pravkar sva se vrnila z masaže. 250 bahtov, 6,5 eur za eno uro. Pol ure stopala, pol ure hrbet in ramena. Vse skupaj zavito v kung-fu pornič. Še zdaj nisem čisto prepričan, a me je zmasiral, al nažgal. V vsakem primeru je bilo vrhunsko. Še bi. Prosim.
Danes je najin zadnji dan v Bangkoku. Kot pridna kužka sva ga poscala na vseh koncih in krajih. Že na zadnjem obisku tam maja 2015, sva osvojila nekaj njegovih trikov, kot so denimo super poceni lokalni prevozi in avtomati, kjer en liter vode dobiš za 1 baht, tokrat pa sva raziskovala tiste tapomembnejše predele.
Ja, bila sva v Unicorn Cafe-ju.
Kar kvantni preskok je takšno “razsipavanje” z dinarčki, po tistem, ko sva si na prejšnjem potovanju postavljala včasih res brutalno nizke dnevne limite. Zum Beispiel v Nepalu sva za oba skupaj včasih na dan zapravila le 8 eur. Dva sokca in ena mavrična torta, ki jo je pripravil gospod Samorog himself , so naju danes stali ravno toliko. Ampak, prijatelji roza barve, nikar nama ne zamerite. Midva sva se oblekla v unicorne in se imela lepo in neumno še za vas. To pa tudi nekaj šteje, ne?
Seveda pa se ob vsem te tudi kulturno-zgodovinsko-savna-finsko izobražujeva. Skoraj naju je kap, ko sva po največji vročini tavala med rdečimi opekami, ki so nekoč predstavljale ponos kraljestva Ayutthaya. Lepo. Prijetno. Zanimivo. Po uri in pol maaaalce dolgočasno, če si v življenju ži videl kakršenkoli tempelj, stupo, pagodo. Ampak, ker sva morala pretegniti najine nožice in se tako močno utruditi, da tudi jetleg zvečer ni imel za burek, sva Ayutthayo prečesala po dolgem in počez.
Iskreno, priporočava za mini izlet iz Bangkoka. Urica in pol z vlakom v eno smer, poceni in vsekakor vsaj za trenutek fascinantno, ko pomisliš, kaj vse so tiste rdeče opeke v svojem življenju že videle.
Jutri greva na otoke. Prvi v seriji bo nama že znani Koh Samui. Tam sva bila že leto in pol nazaj, se spoprijateljila z Davidom, ki tam dela kot vodnik (David naju je pred kratkim obiskal tudi v Ljubljani), in uživala sto na uro. Tokrat greva tja z malce drugačnim namenom. Na povabilo Zen Zone, super slovenske agencije, ki vas pošlje boguizzanogu, da se končno enkrat res spočijete in naredite nekaj dobrega za telo, se opdravljava na 5-dnevni yoga retreat. Katka je sicer z jogo več ali manj na tekočem, jaz pa sem za enkrat na tekočem le z občasno drisko po vseh teh začimbah. No, bo vsaj zanimivo.
A kaj bova počela danes? Kako to mislite? Jedla papajino solato, snedla še kakšen tomyum, spila vsak svoje veliko pivo in potem bom Katki privoščil eno masažo. 😉
