Potovanje po Japonski: Poceni prevozi

Največji gušt na Japonskem je shinkansen, bullet-train ali po domače kar on-ful-hiter-vlak. Izgleda super, je praktično na vsakem koraku in res, res, res je hiter. 500 kilometrsko razdaljo med Tokyjem in Kyotom boste prečesali namreč v dobrih dveh uricah. Sliši se super. In če kupite Japan Rail Pass (JRP), potem se lahko s shinkansenom in z vsemi ostalimi vlaki vključenimi v njihovo mrežo vozite v neomejenih količinah. Obiskali boste lahko skoraj vsak kotiček, se ustavljali kjerkoli boste želeli … le en problem je. 21-dnevna vozovnica vas bo 500 eur ali več. In prav ta podatek je pogosto to, kar pripomore k izjavam v stilu: “Stari, Japonska je res draga!”

Za naju nakup JRP-ja ni prišel v poštev, zato sva k premikom po Japonski pristopila malce bolj po domače. Štopanje, lokalni avtobusi, lokalni vlaki z obilico prestopanja, pešačenje … Čeprav na spletu najdete tisoč in eno primerjavo stroškov nakupa JRP-ja in stroškov, ki bi jih na teh relacijah imeli, če bi kupovali vozovnice v redni prodaji, pa v vseh primerih seveda pošteno zmaga JRP, je najina izkušnja drugačna. Namesto, da bi za prevoz (na osebo) v 35 dneh zapravila 800 eur (21- + 14-dnevni JRP + prevozi, ki niso všteti v to vozovnico), sva za prevoze plačala le nekaj več kot 250 eur na osebo.

Lokalni avtobusi cenejši od vlakov

Japonci obožujejo vlake, zato vas bodo ob vprašanju “Kako pridem od A do B?” praviloma usmerili na vlak. In po navadi niti ne na najcenejšega, temveč predvsem najudobnejšega in najhitrejšega. A Japonska je povezana tudi z avtobusi. In ko rečem “lokalni avtobusi” nikakor ne mislim na razpadajoče kište. Šoferji imajo bele rokavičke, sedeži so več kot udobni, če vas lulat, se boste ustavili na naslednjem postajališču.

Vozovnice lahko kupite na postajališču in po najinih izkušnjah rezervacije v naprej niso bile potrebne. Res je, da sva potovala v nizki sezoni, torej junija. Verjetno, če se na Japosnko odpravljate v času cvetenja češenj (konec aprila), bodo rezervacije priporočljive. But then again, če se tja odpravljate v času cvetenja češenj, verjetno ne boste gledali na vsak cent. 🙂

Dobro je vedeti, da cene vozovnic za odhode avtobusov ob različnih urah niso nujno enotne, saj je precej prevoznikov v privatni lasti in imajo svoje cene. Vprašanje: “Ob kateri uri pelje najcenejši avtobus?” ne bo odveč.

V grobem velja, da vas bo ena ura vožnje z lokalnim avtobusom stala 10 eur. A, pozor! Bolj kot boste rinili v neznano, dražje bodo vozovnice. Ko boste raziskovali osamljene vasi med magičnimi gorami, boste za pol ure vožnje odšteli tudi do 20 eur in takrat je čas, da …

Iztegnete palec in štopate!

Katka pravi, da si štopanje zasluži svoje poglavje, a kljub temu, da se strinjam z njo, bom poskušal strniti nekaj ključnih ugotovitev in priporočil. Štopanje na Japonskem je predvsem mogoče! Čeprav večina Japoncev na cestah še nikoli ni videla človeka z iztegnjenim palcem, pa vsi razumejo, kaj je vaš cilj in zagotavljam vam, da na štop ne boste čakali več kot pol ure.

Tole je najinih 10 nasvetov za štopanje po Japonski:

1. Bodite oblečeni lepo in posrkbite, da bodo čisti tudi vaši nahrbtniki.
2. Imejte kar najmanj prtljage. Midva sva imela en velik in dva mala nahrbtnika.
3. Poleg iztegnjenega palca imejte tudi tablo (ali kos kartonaste škatle), na kateri bo napisana vaša naslednja destinacija. V 100 Yen Shop-u lahko kupite belo tablo s flomastri, na katero lahko pišete in brišete.
4. Na tablo v kanji-jih (japonskih pismenkah) napišite vašo naslednjo destinacijo. Pismenke najdete na spletu ali kakšnem zemljevidu. Katka je vedno narisala še smajli ali pa kakšnega medvedka.
5. Postavite se na del ceste, kjer bodo šoferji lahko ustavili brez oviranja tistih zadaj. Idealna mesta so odseki s širšo bankino, parkirišča, morda kakšno ne preveč obiskano obcestno avtobusno postajališče.
6. Ko štopate, se smejte in bodite pri stvari. Katka je zmagala s svojimi mini prikloni vsakemu, ki se je peljal mimo. Kar precej se jih je namreč obrnilo in prišlo nazaj po naju.
7. Štopanje iz večjih mest je težko. Če že morate, potem pojdite z mestnim avtobusom na zadnjo postajo in tam locirajte cesto, ki pelje do vaše naslednje destinacije.
8. Dobro mesto za štopanje, sploh če potujete na daljši razdalji, so tudi avtocestna postajališča. Do njih je sicer malce težje priti, a če vprašate kakšnega domačina, vam bo z veseljem pomagal.
9. Za tiste, ki vas bodo pobrali, imejte vedno kakšno darilce. Nič kaj velike. Kakšen bonbon bo super icebreaker.
10. Večina Japoncev ne zna angleško, zato se pripravite na rahlo nerodnih prvih nekaj minut v avtu. V vsakem primeru se trudite po najboljših močeh, saj bodo zelo cenili vaš trud. Četudi morate kazati z rokami, uporabiti Google Translate ali pa kakšno risbico na vaši štoparski tabli.

Premiki po mestih

Če se le da, hodite. Ne le, da je stroškovno to najbolj učinkovito in dobro za telo (in jada-jada-jada), je tudi eden izmed najboljših načinov, da odkrijete vse skrite kotičke mesta. Najlepše se je seveda izgubiti. A brez skrbi. Na vsakem koraku, v vsakem hotelu, pri vsakem prijaznem mimoidočem boste dobili dovolj dobra navodila, da boste znali domov.

Druga opcija je najem kolesa. Nekatera mesta imajo, kot denimo Ljubljana, zastonj najem kolesov, če pa te možnosti nimate, jih na posojo daje skoraj vsak hostel ali hotel, v večjih mestih, kot je denimo Kyoto, pa tudi posebej temu namenjene trgovine. Cena najema kolesa je okoli 500 yenov (3,7 eur) na dan. Kolesarske steze so večinoma urejene, zna pa se zaplesti pri parkiranju v mestnih središčih, saj kolesa ne moreš pustiti kar nekje, temveč le na temu namenjenih mestih.

Prav vsa malce večja mesta imajo zelo dobro urejen mestni avtobusni promet, tista res ogromno (denimo Tokyo še posebej) pa imajo vrhunski sistem podzemne železnice. Lahko kupite dnevno vozovnico ali pa plačujete vsako vožnjo posebej. Nama se je, ne glede na to, kako vestno sva vse izračunala, skoraj vedno pokazalo, da bi bilo bolje kupiti dnevno vozovnico. To se splača kupiti, če narediš v enem dnevu več kot dve vožnji, za kar je dovolj, da enkrat dobro zalutaš. 🙂 Dnevna vozovnica za podzemno železnico v Tokyu stane 600 yenov (4,5 eur), če pa kupujete posamezne vozovnice pa so, odvisno od razdalje, cene 170, 210 ali 250 yenov.

Poceni letalski prevoz

Za naju eno večjih presenečenj so bile poceni letalske vozovnice znotraj Japonske. Tako sva na relaciji Kyushu – Osaka namesto 100 evrov za avtobus ali 150 eur za vlak, za letalo plačala le 45 eur na osebo. Po nesreči AirAsie je namreč na Azijski trg vstopilo precej novih nizkocenovnih prevoznikov, poleg tega pa so cene precej padle. Midva sva letela z avstralskim JetStar, ima pa tudi AirAisa zelo nizke cene.

Problem je lahko le ta, da so to precej sveže povezave in so zaradi tega leti občasno odpovedani. Nama se je zgodilo, da je bila megla premočna, pa sva morala počakati en dan.

Rent-a-car

Če bova kdaj imela priložnost, bova za raziskovanje Japonske vsekakor najela avto. Cena najema normalnega avtomobila (5 sedežev, klima …) je okoli 35 eur na dan. Lahko ga najamete na letališču A in ga vrnete na letališču B.

Cena bencina je okoli 1 eur na liter, kar je zelo OK. Precej drage pa so cestnine. Med štopanjem sva videla, da so za enourni avtocestni odsek plačali okoli 7 eur cestnine.

Parkiranje je seveda plačljivo, ampak se da parkirati povsod. Nekaj hostlov in hotelov ponuja tudi brezplačno parkiranje, kar je pametno preveriti v naprej.

Karkoli se že govori, stroški prevoza na Japonskem so znosni. Če ste malce iznajdljivi in potrpežljivi, lahko stroške zmanjšate na dejansko nulo. Vsekakor naj ne bodo informacije po spletu o astronomskih stroških razlog za vaš neobisk Japonske.