Veliko stvari se spreminja. Rekel bi, da bi se po logični poti morala začeti tresti tla in nato šele padati domine, pa je obratno. Tla ostajajo trdna, nekaj domin je padlo brez glasu.
Danes se peljem po Woflovi, vidim prečrtano ceno 7,33 € in spodaj na veliko 1 €. V levem zgornjem kotu piše Lonely Planet.
Na vsaki destinaciji se poskušam naučiti vsaj osnov lokalnega jezika (angleščina je v Indiji uradni jezik, od tod torej izgovor, da ne znam niti ene same besedice v jeziku Hindi. No, mogoče “čelo”, ki pomeni “gremo”). In ko znam osnove, me vedno zamika povedati še več. In ko želim povedati še več in vidim prijazne, spodbujajoče nasmehe domačinov, potem si vedno rečem “Zakaj hudiča so na zadnji strani Lonely Planeta slovarju namenili le teh nekaj strani?!”
V knjigarni Vale-Novak na Wolfovi (za katero se je še nedavno govorilo, da se bo zaprla) imajo razprodajo nekaterih knjig. Med njimi tudi mini žepnih slovarčkov Lonely Planet Phrasebooks. Kupil sem si enega. Tistega, ki me bo eventuelno enkrat peljal v Laos.
