Trenutno smo na poti v Slovenijo

Indonezija

“Šit, a zdej moreva bit še 10 dni tukaj?”

Ja, boga reveža. Na rajskem otočku, obdana z buhtečo zeleno riževih polj, ob slastnem sadju in tisočerih možnostih raziskovanja bova morala (!) ostati tukaj še 10 dni. Šele, ko sva na glas izgovorila tale naslov, sva se zavedla, kakšni mali nehvaležni pizdici sva izpadla. 🙂 Long story short. Želela sva podaljšati vizo, a se je celotna prodecura iz enega tedna, zaradi vseh mogočih praznikov, zavlekla na xy dni. Ta trenutek sva že enajsti dan brez potnega lista in malo sva že potna. Nisva čisto prepričana, kje je, kdaj ga dobiva. Ampak bo že. Najkasneje 3. maja morava ven iz države.

Priznava, da se malce razvajava.
Ja, pa kaj. Malce se razvajava. 🙂

Lepo je na Baliju ostati dlje časa. Opaziš vzorce in opaziš spremembe. Že ko se ena mini gostilnica zapre in čez cesto odpre druga si samo: “Whaaaaat?”. Sezona sadje se počasi spreminja. Duriane je precej lažje dobiti sedaj, kot pa pred enim mesecem. Salak (snake fruit) je zdaj uvožen iz Jawe in je zanič. Vse se spreminja, le to, da bi nama uspelo prit zgodaj zjutraj do ribje tržnice, ostaja nespremenjeno. 🙂

Bali raziskujeva tako, da imava bazo v najini hišici, z motorčkom pa se odpravljava na dvo- ali trodnevne izlete. Povezala sva se s simpatično platformo za rezervacijo lokalnih namestitev HSH Stay, ki nama zagotavlja brezplačno bivanje tu in tam. Pač tam, kamor naju zanesejo – ne boste verjeli – noro lepo urejene cestice otoka. In ravno včeraj sva se vrnila s izleta po južnem polotočku Nusa Dua.

untitled-2786
Ne, ni Strunjan.

Vse lepo in prav, ampak tale april, čeprav spada že v suho sezono, je še vedno aprilski. In seveda se ulije ravno takrat, ko se midva spraviva na motor. Včeraj 3 ure po huronskem dežju, pokrita s palerinami, kot dve ninđa želvi, in v dumb-n-dumber pozi. Ja, točno tako, kot si predstavljaš. Še sreča, da sva se na sredi poti ustavila v – zame – nebesih.

untitled-3040
Malce manj znano je, da se na Baliju skriva tudi tole zapuščeno letalo.

Ribja tržnica, kjer si v božansko smrdljivem šotoru kar sam nabereš, kar ti srce poželi (jastogi, školjke, hobotnice, tuna, red snapper in še tisoč ostalih žrtev), sosedu pa plačaš evro ali dva, da ti vse to pripravi na žaru. S pravim ogljem. In potem se mastiš ob slastnih okusih in misli, da za vse skupaj nisi plačal več kot 10 eur za dve lačni osebi.

Danes pa, glej ga zlomka, še eden večjih praznikov na Baliju. Vsakih 210 dni se praznuje Galungan. Ulice vzcvetijo ob vseh mogočih dekoracijah, mogočnost pa jim dajejo visoke, ukrivljene in še bolj okrašene bambusove palice. Midva sva dan ravno začela. Pojedla zajtrk in popila še zadnje drobtinice kave. Čas je, da se premakneva v mesto. Ampak naju je malo strah. Ziher se bo ulilo.

untitled-2913
Če bi srfala, bi lahko še kakšen dan več preživela v mestecu Canggu.

 

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Poslikaj, potem pojej! Hipsterski Canggu.

Uh, veliko se je spremenilo po mojem zadnjem obisku Cangguja, skoraj 10 let nazaj....

Bali: Rent-a-House

Pa sva spet tu. V tejle najlepši hišici sredi riževega polja v Ubudu na...

Wakatobi (3. del) – Tomia. Vse, kar sva iskala.

O Wakatobi otočju bi lahko pisal spise, romane, sonetne vence. Je eden tistih kotičkov...

Brezplačna e-knjiga: 100 nasvetov za popotnike

V preteklih 13 mesecih potovanja, sva se naučila nekaj zanimivih stvari. Denimo, da komarji...

5 zanimivih restavracij v Ubudu

Ubud je prava meka za za gurmane, mesnojedce in vegeterijance, vegane in presnojedce. Med...

Popotniška shizofrenija

"Tukaj?" je vprašala. "Tukaj," smo odgovorili in se razporedili po danem mestu. V roke je vzela...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime