Tropsko sadje.

Papaja z limeto.

Tropsko sadje je zagotovo eden izmed razlogov, zakaj morate dati na spisek eno izmed azijskih držav (jaja, pa tudi ostalih :P). Empirično sva ugotovila, da ima Tajska največ izbire, Bali ji je tik za petami, dobro izbiro pa imajo tudi ostale države JV Azije ter Indija. Koreja že malce škripa, vsaj po razmerju količina-cena, na Japonskem pa si sadje privoščijo samo bogataši. No, malo pretiravam. 🙂 Sadje v Aziji se ralikuje od države do države, največ izbire in najbolj ugodne cene pa boste sigurno našli na glavni tržnici v mestu (midva vedno pogooglava: big fruit market mesto). Tropsko sadje vas čaka. 😀

Tropsko sadje v Aziji

Mango

Rumeni, zeleni, oranžni in celo rdeči. Vrst manga je skoraj 400, a za nas nevedneže bo mango vedno samo – mango 😀 Včasih na narezane trakce trdega in kislega zelenega manga natresejo sol in čili in ga grizljajo za malico, nama pa je najljubši tisti rumen in sladek. Nekatere vsrte imajo okus po korenčku (rumeni ovoj in močno oranžno meso), nekateri pa rahlo po kokosu (rdeči in nekateri oranžni). Se vam zdi, da amango in riž ne gresta skupaj? Na Tajskem poskusite mango sticky rice, kjer je sladek mango postrežen s kepico sticky riža in prelit s kokosovo omako. Božansko!

Cena: 0,5 – 1,5 eur/kg

Sadna solata, Canggu, Indonezija

Dragonfruit

Midva rada praviva, da je dragonfruit kot Kim Kardashian: zelo lep za pogledat, ampak notranjost pa šepa. Skoraj fluorescentno roza ovoj, noter pa snežno belo meso z majhnimi črnimi semeni <3 Ko ga prenehaš občudovat in daš en košček v usta pa … razočaranje. Okus ima resnično po ničemer, je a vsaj osvežilen in rahlo sladek. Roza verzija je zelo podobnega okusa in samo tolažim se, da je vsa ta vijolična barva vsaj zelo zdrava (antioksidanti so navadno zelo močno obarvani v rastlinah). Baje ima zelo nizko kalorično vrednost in vsebuje polno vlaknin, sigurno pa ne bo škodilo, če boste koščice uspeli zgristi, da pridejo na plano vsa fina olja, ki se skrivajo noter.

Cena: 0,8 – 1,2 eur/kg

Limeta

Limeta je azijski ekvivalent limoni. Oni to zelo ločijo in če slučajno kje rečete lemon juice, vas bodo samo začudeno pogledali. Ne, limone so zelo redke, razen na Japonskem. Pojma nimam zakaj. Limete so zelo pogoste, zelo ugodne ter meni še boljšega okusa kot limone. Tudi, če v restavracijah ne bodo imeli sadnih sokov, se skoraj vedno najde kakšna limeta za ožet. Na Tajskem sva se naučila tudi kako pravilno narezati limeto in jo ožeti – treba je prerezati večino celic, da gre sok lažje ven.

Cena: 0,5 eur/kg

Mangosteen

Hm. Mangostin je kar težko opisati, ker ni ničemur podoben! Temno rdeča trda kroglica s simpatičnimi okroglimi zelenimi listki skriva snežno bele česnom podobne sadeže. Eden je navadno večji od drugih, rado pa se zgodi, da je preveč zrel. Ko izbirate mangostin, preglejte sadež, da nima rumenih pikic po lupini. Vedno sva mislila, da imajo manjši sadeži slabši okus, pa sva ugotovila, da ni res. Tudi majhni sadeži so super okusa, ki Mica spominja na borovnico. Je na naslovni sliki (sadež z belim mesom).

Cena: 1 eur/kg

Rambutan

Nekako nam je vsem poznan liči, njegovega kosmatega brata pa nihče ne pozna. No, ličija nisva videla skoraj nikjer, rambutan pa dobila skoraj vedno. Okus je zelo podoben, sladko meso okrog koščice, ki vam rada spusti svoj olup. Olupi se enostavno z rokami, samo najti morate šiv na lupini. V isto družino spada tudi longan, ki ima rumeno lupino in posoben sadež, okus pa je malce bolj grenak. Super sadež za na pot, ker si ne boste umazali rok, olupe pa lahko mečete na travo 😀

Cena: okoli 1 eur/kg

Langsat

Podoben rambutanu, le da je sadež malce bolj grenak. Ali pa sladek. Ali pa kisel. V bistvu longana in langsata sploh ne ločim po izgledu. Zunanjost je svetlo rumena, težje se lupi. Za tiste, ki vam je rambutan presladek in imate radi veliko dela z luščenjem.

Cena: okoli 1 eur/kg

Pomelo

Joj, spomnim se, ko so bili še tolarji in je bilo pomelo visokih 700 SIT. Ogromno za tisto malo sadeža, ki ga ostane po lupljenju debele lupine. V Aziji ne bo imel tistega svetlečega sloja, ki ostane na rokah po lupljenju (najbrž škropiva). Pomelo je moj najljubši citrus. Je rahlo grenak, ampak ne toliko, da bi te stisnilo. Te ogromne krhlje se da tako lepo olupiti, celica pa kar hrskajo, da skoraj nadomesti čips ob gledanju filma. Če je pomelo potrebno, bo sadež imel veliko malce smotanih koščic, ampak so vsaj velike in se dajo enostavno odstraniti.

0,6 eur/sadež

Ananas

Noro sladki, medeni ananasi. In zelo luškani mini ananasi v velikosti pomaranče. Če ga kupite že narezanega v vrečkah, bo najvrjetneje pomočen v sladko-slano vodo, kar mu da močnejši okus, ampak na žalost maskira naraven okus ananasa.

Cena: 0,3 – 1 eur/sadež

Banane

Pravijo, da ko enkrat poskusiš prave banane, ne moreš več jesti naših. No, s tem se ne bi mogla 100% strinjati, je pa res, da so tukaj banane tako polnega okusa, da so res že sladica. Navadno so majhne, čvrste in zelo rumene v notranjosti, obstajajo pa tudi take malce bolj puhaste in bolj nežnega okusa.

Cena: 0.5 – 1 eur na šop banan

Avokado

Avokado je v bistvu sadje, zato je tudi prišel na ta seznam. Zunanjost sadeža je velikokrat neenakomarna, pikasta in taki avokadi so najbolj okusni. Za razliko od avokadov, ki se jih dobi pri nas, nisva imela težav z gnitjem (mogoče je pri nas težava umetno zorenje s plinom etilen oksidom) in tudi že zreli sadeži so lepo čakali v hladilniku. Avokado je poln zdravih maščob in baje bi moral človek pojesti vsaj enega na dan. Ha, z lahkoto! Midva ga speštava, ga pokapava z limeto, ga malo posoliva in tako nastane najboljši namaz na svetu 😀

Cena: 1 eur/kg

Papaja

Sadež svetlo do močno oranžne barve in zanimive, malce mokaste strukture je najboljše jesti, ko je zelo zrel (no, pa tudi vse ostalo). Navadno rastejo skoraj na vsakem vrtu, zato so cene nizke. Midva jo najraje pokapava s sokom limete in pojeva za obilno malico. Papjina semena rahlo pečejo in ponekod jih uporabljajo tudi v kuhi. Nezrelo papajo Tajci uporabljajo za solato – okusno pekoči som tam.

Cena: Ena srednje velika papaja: 1 eur.

Guava

Priznam, da guave nisva velikokrat jedla. Ne da se je dobiti tako enostavno pa tudi okus ni takoooo slasten, da bi si je človek tako zelo želel. Meso je belo so svetlo roza, mokaste strukture, okus pa malo spominja na hruško. Ima precej velike okrogle koščice, ki včasih motijo pri jedi. Ko sva bila na Baliju, sva na verandi vsako jutro odkrila kakce polne kroglic in se spraševala, kaj je to čudo. No, ugotovila sva, da so to kakci netopirjev, ki zelo radi jejo guavo. Ja, fun fact s kakcem 😀

Cena: pojma nimam!

Durian

Oh, durian. <3 Ne vem, kaj je na tem sadežu, ampak povzroči lahko tako obsesijo kot čokolada (najbrž zaradi močnega okusa ter vsebnosti maščob in sladkorja). Midva vedno pregledava, če je v sezoni in kje ga lahko dobiva. Slavospev durianu sem napisala tukaj.

Cena: odvisno od sezone, ampak recimo da je 3 eur na paket oluščenega sadja ok cena.

Sadež durian, Malezija

Lubenica

Lubenica me spomni na morje v Istri. Tiste votle, trde in noro sladke so naaaajboljše. Samo pazi, ker boš hodil lulat še cel večer. 😀 V Aziji je veliko nisva jedla ravno zaradi tega, ker lubenice niso čisto dosegale najinega spomina. Pa še toliko bolj zanimivega sadja je bilo. Če jo slučajno gojite doma, sta Robi in Tjaša napisala en super članek na temo zrelosti lubeničk.

Cena: par eur na lubenico

Rose apple

Šele pri pisanju tega članka sem ugotovila, da je toliko rogromno vrst, ki so si na videz zelo podobne, jaz pa jih bom vrgla vse v eno skupino. Na prvi pogled je res podoben jabolku, ampak bolj hrustlja in vsebuje ogromno vode. Ima zelo medel okus in če ni dovolj zrel znajo tanini zategniti v ustih. Načeloma je zelo drag, zato ga pojeva samo, če nama ga kdo podari. Slike si poglejte tukaj.

Cena: od zelo nizke do zelo visoke

Jackfruit ali jakobovec (hihi)

Na začetku sva ga zmotno enačila z durianom, ker ima podobno obliko sadeža (manjše bodice, zraste lahko veliko večji) in nekatere note vonja res spominjajo na durian. No, jackfruit je veliko manj smrdljiv, zelo sladek in aromatičen. Včasih ga domačini celo skuhajo v jed, nama pa je najboljši kar surov. Okus ima nekje med durianom in ananasom. Ali pa ne. 😀

Cena: 1-3 eur/0,5 kg

Jackfruit sadež

 

Custard apple ali sugar apple ali (pojma nimam, kakšno je slovensko ime)

Meni se zdi, da bi to sadje lahko potegnila ven iz svoje halje Khaleesi Luna iz Game of Thrones in ga dajala svojim zmajem. 😀 Svetlozeleno-rjave barve, sestavljenih iz velikih lusk, ki se skoraj odlomijo, če je sadež prave zrelosti. Malce spominja na manjšo verzijo soursopa, tudi po okusu, le da ta ni kisel, ampak prijetno sladek. Vsebuje veliko črnih gladkih koščic, kar pomeni, da za uživanje rabite veliko prostora in časa 😀

Cena: 0.8-1 eur/kg

Soursop ali graviola

Sadež, večji kot dlan, je v notranjosti snežno bel in ima kremno vlakninasto meso okrog mnogo črnih koščic. Okus ima kislo-sladek, kar pomeni, da je super za osvežitev. Midva sva ga noro rada pila v dragonfurit-soursop soku na Baliju, ker ga je kot sadež težko jesti, saj ga ne moreš utrgati ali narezati (in nastane tak en velik poc). Enkrat sva ga celo zamrznila in nastal je sladoladež.

Cena: 1-3 eur na sadež

Soursop

Soursop – moj si! V posodi zraven custard apple.

Snakefruit

Lupina tega sadje spominja na kačje luske, zato tudi tako ime. Sadje, ki je super za na pot, ker je čvrsto, se lepo lupi in ne pušča tekočin. Sadež izgleda kot večji česen, je svetlorumene barve, okus in vonj pa rahlo spominjata na ananas. Ni pretirano sladek, v ustih pa prijetno ‘zategne’ in hrustlja.

Cena: 1 eur/kg

Kokos

Mnogi svežega kokosa ne marajo, ker smo že od malega navajeni kokosovega mleka, ki je mlečno belo in sladko. Kokosov sadež sestavljata kokosova voda, ki je prozorna in res malce hecnega okusa (dokler se ga ne navadiš), vsebuje pa izjemno dobre sestavine, kot so elektroliti in minerali (v vojnah so jo uporabljali namesto transfuzije). Drugi del je kokosovo meso, ki je tisti ‘pravi’ kokos – okusen in masten. če ga le znate izdolbsti iz lupine 🙂 Super in zdrava osvežitev (veliko bolj kot sladki sokovi) ob vročih dnevih na poti, ponavadi ga prdajajo strički ob cesti/kolibicah/domovih, ki bodo veseli vsakega rupija/bahta/pesota.

Cena: 20c – 2 eur na sadež.

Starfruit ali karambola

Nekaj časa je bil starfruit Micevo najljubše sadje, saj ni sladek, ampak osvežilno kislekast. Ima pet krakov in v Indiji so naju naučili, da moraš najprej spraviti dol nitko iz kraka (po celi dolžini), potem lahko sadež narežeš na krhlje, ki imajo obliko zvezde. Meni osebno ni med najljubšimi sadeži, ker spada v tisto skupino brez izrazitega okusa.

Cena: različno.

Pasijonka

Oh, pasijonka. To pa je eksplozija okusa v tako malo sluzaste vsebine. Obstaja v (vsaj) dveh vrstah. Ena ima bledo rumeno zunanjost in ima svetlo rumeno notranjost – ta je bolj sladka. Druga pa je močno vijolična zunaj in ima oranžno notranjost – ta je kisla. Obe vsebujeta ogromno koščic, ki nekatere motijo, jaz pa jih vse pogrizem, da pojem tudi kvalitetne stvari, ki se nahajajo v koščicah. Ker je sluzasta in ima veliko koščic, boste mogoče morali … ekhm, večkrat na wc 😀

Cena: 1 eur/kg, če je v sezoni

Tako, vem, da nisem čiiisto pokrila vseh sadežev, ampak to je nekako osnovni seznam tropskega sadja, ki ga lahko srečate v Aziji. Nama je poiskati tropsko sadje pravi kulturni in gurmanski izziv, saj zraven sadja dobiš še izkušnje o barantanju, lokalnih marketih in se povežeš z ljudmi. Dober tek!

 

Preberi tudi kaj od tega

Vpiši svoj komentar ...

Loading Facebook Comments ...

Leave a Reply

Your email address will not be published.