Mogoče ste že kdaj slišali, da ima Indonezija preko 17.000 otokov. Nekateri so zelo turistični kot je Bali, nekateri skrivajo džungelska plemena kot je Siberut, nekateri svoj turizem še razvijajo. To zadnje velja za Wakatobi otoke, ki svoj turizem počasi prebujajo iz globokega spanca. Začeli so ga na najboljši način – s potapljanjem. Wakatobi otoki so znani po izvrstnem podvodnem svetu, množici rib in koralah, ki niso uničene od sonca ali vpliva človeške roke (aka dinamitov).
Midva sva se maja brez pravih informacij podala na Wakatobi za 3 tedne (v stilu – kar bo pa bo) in neskončno uživala v raziskovanju otokov, potapljanju in druženju z noro prijaznimi ljudmi.
Kje so Wakatobi otoki?
Wakatobi otočje sestavljajo 4 glavni otoki, ki ležijo jugo-vzhodno od Sulawesija. Okrog njih so razmetani manjši otočki, nekateri poseljeni, nekateri ne, nekateri pa so celo atoli. Ime Wakatobi je sestavljeno iz prvih dveh črk glavnih otokov: WAngi Wangi, KAledupa, TOmia in BInongko. Wangi Wangi je glavni otok in ima največ razvite infrastrukture za turiste, sledi mu Tomia, nato Kaledupa (katerega se drži majhen otoček Hoga). Binongko edini naj ne bi imel uradnih prenočišč, lahko pa ti uredijo nočitev pri nekomu doma.
Majhna pikica na svetovni mapi:
Kako priti na Wakatobi?
Letalo: Wakatobi ima eno letališče na glavnem otoku Wangi Wangi, do katerega letiš večinoma preko mest Indonezijskih Makassar in Kendari. Navadno se letalo ustavi v Kendariju, ampak ti ostaneš na letalu. Midva sva letela z Wings Air – za karte lahko pogledaš na strani od Lion Air (ker spadajo pod njih). Cena za povratno karto iz Jakarte je lahko tudi 1.500.000 IDR ali 120 $ na osebo.
Na Tomii je tudi zasebno letališče, ki ga uporablja predvsem Wakatobi Dive Resort, vendar je cena primerno višja – 700 $. Za karte se dogovarjate z njimi direktno.
Trajekt: Obstaja nočni trajekt Pelni iz mesta Bau – Bau v Wangi Wangi (ob iskanju morate v iskalnik kart napisati glavno mesto Wanci) za okoli 150.000 IDR.
Kdaj iti na Wakatobi?
Vreme po mesecih oz. klimogram za Wakatobi otočke je malce zmeden. Navadno je bila deževna doba od decembra do marca, nato pa se je vreme začelo izboljševati. Zadnje čase pa je junij deževen, baje pa dežuje tudi avgusta. Midva sva obiskala Wakatobi od maja do junija in od tega je recimo slabo polovico dni deževalo, ostalo je bilo sončno. Večinoma je bil to dež za kakšno uro ali dve, včasih za cel popoldan, občasno pa je deževalo cel dan, res močno. Če ste na dopustu krajši čas, bi bilo mogoče dobro obiskati Wakatobi otočke ob malo bolj suhem času. 🙂
Midva sva veliko prebrala na internetu in veliko spraševala lokalce, na koncu pa zbrala (malce zmedene) informacije tukaj:
- december – marec: Močno deževje pride do otokov. Takrat je zaradi dežja tudi veliko komarjev, pogost je močan veter. Ne najbolj optimalno vreme za obisk.
- april – maj: Vmesno obdobje, ko je nekaj dežja, komarjev in valov. Dobri pogoji za potapljanje.
- junij – avgust: Spet deževno obdobje. Mnogo valov in vetra, slabši pogoji za potapljanje. Temperatura morja je hladnejša (ampak ne adriatično). 🙂
- september do konca novembra: Najboljši čas za obisk Wakatobi otokov. Ni dežja, vetra in valov. Morje je toplo, pogoji za potapljanje so super.
Če pogledamo sezone, je visoka sezona za turizem od junija do oktobra, ker večina ljudi obišče Wakatobi med poletnimi počitnicami, čeprav takrat vremenske razmere niso najboljše.
Če bi se radi šli na Wakatobi potapljat, so najboljši pogoji od septembra do oktobra.
Osnove
- Denar: Wakatobi spada pod Indonezijo, zato rabite indonezijske rupije. 1 eur je okoli 15.000 IDR, tako, da se pripravite, da boste miljonarji, baaaaam! Evre lahko zamenjate v glavnem mestu Wanci (otok Wangi Wangi) ali pa denar dvignete na bankomatih (pazite na max. dnevno vsoto, ki je omejena na vaši banki). POZOR: Bankomati za tujce delujejo samo v Wanciju, ostali bankomati so bankomati lokalnih bank s katerimi si ne boste mogli pomagati. Zato si dovolj denarja zagotovite že prej in pozabite na kreditne kartice.
Midva sva odkrila, da je boljše, če dvigneva na BRI ATM, ker sva naenkrat lahko dvignila 2.500.000 IDR (ob vsakem dvigu vzame bankomat okrog 2 eur, naša banka pa dodatna 2 eur) IN ker sva lahko uporabila našo 4-mestno PIN kodo. BNI (oranžni bankomat) nama je nagajal, ker je želel, da vtipkava 6.mestno PIN kodo in tako je meni uspelo zablokirati eno kartico, preden sem ugotovila, da moram pač dodati za svojim PIN še dve ničli. Max. dvig na tem bankomatu je 2 miljona IDR. - Motor: V Wanciju lahko najamete motor od lokalcev, ampak zna biti drago. Midva sva ga najela na otoku Tomia in zbarantala ceno iz 100.000 IDR na dan na 60.000 IDR. Bencin je cenejši na bencinskih postajah kot v flašah ob cesti, ker nikoli ne dobiš celega litra, ampak 3/4. Če ne želite najeti motorja ali avta ali avta z voznikom, lahko za krajše ali daljše vožnje pokličete motor-taksi (po njihovo ojek) in se za male denarce prevažate po otoku.
- Vera: Vera je muslimanska, ampak ne tako stroga kot v nekaterih arabskih državah. Gospodeke boste še vedno videli skrniti kakšno pivo, ženske pa imajo precej močno vlogo in jih ni sram pozdraviti. Ljudje so res prijazni in se bodo radi pogovarjali z vami, če bodo le znali kakšno besedico angleško. 🙂
- Voda: Ker so Wakatobi otočki res majhni, nimajo dobro urejenega sistema za odvažanje smeti in odstranitev plastike. Na žalost je čez leta naneslo, da dajejo otrokom v šolah vodo v majhnih 2 dcl lončkih (za enkratno uporabo), kar velja tudi kot za nekaj boljšega, kar daš gostom. Ti mali lončki se samo nabirajo v morju, ker ni sistema, ki bi jih recikliral ali uničil. Drugače je za lokalce normalno, da pijejo vodo iz velikega balona, ki ga večkrat polnijo v polnilnicah – voda je čisto enake, dobre kvalitete. Prosim, zavrnite te majhne vode, ker samo onesnažujejo okolje in vedno prosite za vodo iz večjega balona ali pa si jo natočite v svojo flašo. Počasi se bodo tudi oni naučili, da plastika res škoduje okolju.
- Hrana: Je precej klasična, mešani riž in ogromno rib, ki so odlične, ker so sveže. Za zajtrk boste dobili riž ali pečene banane. 😀 Težko je dobiti lahke jedi, ker so te precej mastne, ampak pač poješ, kar ti dajo. 😀 Da se dobiti tudi sadje, večinoma papaje in banane. Pogosta je tudi kasava, ki jo imajo kot nekakšen kruh in midva sva jo z veseljem jedla zraven paradižnikove solate – morali bi videti, kako so naju čudno gledali. 😀 Samo to jeva? Nič mastnega? 😀
Kako potovati med otoki?
Med otoki navadno vozi počasen večji lesen čoln in gre vse od Wangi Wangija do Kaledupe, Tomie in najbrž gre kateri tudi do Binongkota (za tole zadnje vprašajte lokalce). Ta čoln začne svojo pot okrog 10 h in rabi 2,5 h do Kaledupe in še 2,5 h do Tomie. Hitri čoln ali fast boat štarta iz Wangi Wangija ob 13 h in rabi okoli 1,5 h do Kaledupe in podobno potem do Tomie. Vprašajte iz katerega pristanišča grejo (to vam bodo še v spanju znali povedati vsi). Midva sva se recimo dopisovala z ljudmi v Hoga resortu, ki so nama uredili prevoze do guesthousa. Uredili pa so tudi hitri čoln, ki naju je pripeljal od večje ladje do resorta za precej drago ceno (cca 10 min), zato mogoče lahko uredite, da vas večji čoln pusti na pomolu, vi pa greste 15 min peš do resorta.
Iz Tomie gresta oba čolna ob 6 h zjutraj (tam morate biti prej!). Cena do Wangi Wangija je 100.000 IDR za počasnega in 150.000 IDR za hitrega.
Če je na sporedu kakšen praznik ali slabo vreme, se urnik zna spremeniti, zato sprašujte lokalce, ki najbolj poznajo trenutno situacijo in najbrž celo poznajo kapitana ladje. 😀
Kako sva potovanje občutila midva? Leseni čoln je počasnejši in večji in daje večji občutek stabilnosti. Hitri čoln je manjši in zelo skače po morju, če so valovi. Če imate težave z morsko boleznijo, kot midva, vama priporočava počasnejši čolnin tablete proti slabosti. Celo najino lekarno si lahko ogledaš v prispevku Potovalna lekarna. Na sredini čolna so tudi na voljo blazine, da se lahko uležeš in zaspiš. Midva sva šla dvakrat na počasni čoln in enkrat na hitri čoln (do Iz Kaledupe do Tomie) in ta vožnja je bila res naporna. Vreme je bilo slabo, morje je bilo valovito, tok pa je bil proti nam, tako da se je ta ura in pol res vlekla. Pot nazaj je bila veliko lažja ob tistem času zaradi smeri valov.
Wakatobi otočje
Wangi Wangi
Wangi pomeni ‘diši’, Wangi Wangi pa pomeni ‘zelo diši’. Lahko si predstavljate, kako bedno se morajo počutiti prebivalci mesta Bau Bau, kjer Bau baje pomeni ‘smrdi’. 😀 😀 Nasploh Indonezijci radi ponavljajo besede in če hočejo nekaj res poudariti, ponovijo besedo dvakrat. No, nazaj k Wangi Wangi-ju! Je največji in glavni otok Wakatobi otočja – ima 40.000 ljudi. Večina turistov se tukaj ustavi na začetku potovanja, ker sem priletijo z letalom ali pridejo s Pelni trajektom. Našli boste veliko guesthouse-ov, restavracij in tržnic, ki prodajajo sadje, zelenjavo, ribe in ostale dobrote. Midva sva spala pri Wakatobi Adventure Dive guesthouse, ampak bi priporočala kaj drugega. Za ceno 200.000 IDR bi lahko dobila vsaj zajtrk. Midva sva si vsa prenočišča urejala sproti in nisva nič rezervirala vnaprej.
Kaj početi v Wangi Wangiju?
Wanci je glavno mesto Wangi Wangija in je zelo prijetno mesto! Turistov je bolj malo, lokalci pa so res zelo prijazni in se zelo radi pogovarjajo ali fotografirajo z vami – celo policaji. 😀 Potapljanje je možno, ampak baje imajo kar težave s čolni, ker so vozniki nezanesljivi in zato te peljejo kar z avtom do pomola Sombu Jetty, ki je eno od fajn mest za potapljanje. Midva sva šla tudi na Shark point, kjer sva videla vsaj 15 black tip morskih psov, ki so prišli precej blizu. Potop je bil precej enostaven, brez tokov in z dobro vidljivostjo. Potapljala sva se z najinim dive masterjem iz Tomie (več napisano spodaj), tako da je bila cena potopa 400.000 IDR. Še en zanimiv potop naj bi bil tudi v jami, vendar ga midva žal nisva naredila.
Pokazali so nama eno zanimivo restavracijo višjega ranga – Wasabi restavracija. Stoji na večiki skali in ima čudovit razgled na morje, še posebej ob sončnem zahodu. Če bi imela več časa, bi si zaotovo privoščila kakšno večerjo tam.
Midva sva bila tam junija in vreme je bilo zelo deževno, zato nisva šla na plažo. To je bil dejansko najin zadnji otok, ker sva se naprejgrede samo zapeljala od letališča do trajekta in šla direktno na Hogo. Na Wangi Wangiju je bil čas Ramadana, vendar je bilo vseeno ožno dobiti hrano na tržnicah in občasno v restavracijah. Po najinem mnenju ga je vredno obiskati za par dni.
Hoga
Hoga je tisti rajski otoček, ki si ga predstavljate prav zdajle! Ima bele peščene plaže, palme in lep koralni greben za snorklanje. Tukaj ni veliko za početi, ker je sam otok zelo majhen (je blizu Kaledupe) in večina ljudi dela v turizmu ali pa se ukvarjajo z ribolovom. Na otoku baje živi le 100 ljudi.
Od oktobra do marca imajo precej velik problem z naplavljanjem smeti, katere nosi iz drugih otokov (tok je res močan), resorti pa se trudijo vsak dan očistiti plažo. Ne bodite presenečeni, če boste naleteli na kup smeti, ko se boste oddaljili od resorta. Ti otočki nimajo urejene komunale in odvoza plastike, zato delajo kar vejo in znajo.
Kako priti na Hogo?
Sem lahko pridete iz Wangi Wangija s počasnim ali hitrim čolnom (cena je 50.000 IDR), potem pa rabite še majhen taksi čoln, kar ponavadi pomeni en striči s čolnom, ki računa 10.000 IDR na osebo. Ne vem, zakaj, ampak nama je resort zrihtal dive boat za 100.000 IDR za dobrih 5 minut vožnje, za kar nisva bila ravno hvaležna. Mislim, da se temu lahko izognete, vzamete lokalni čoln (naj vam ga pokliče kapitan) in se pač sprehodite 10 min do resorta.
Kje spati na Hogi?
Na otočku Hoga imate več opcij za spanje. Midva sva stanovala v Wakatobi Hoga diving za ceno 400.000 IDR na osebo, kar je vključevalo spanje, 3 obroke in neomejeno vode/čaja/kave. Če ostanete več kot 3 dni, prosite za popust. Leseni preprosti bungalovi so direktno na plaži in imajo zelo osnovno kopalnico na vedro, tuširaš se prav tako iz vedra.
Elektrika na otoku dela samo na generator in v tem resortu je bilo to od 18 – 22 h zvečer, zato je treba planirati polnjenje fotoaparatov in ostalega. Wifija ni bilo, internet na SIM kartico pa je delal zelo slabo.
Zraven je Hoga dive resort, ki je precej velik in zelo osredotočen na potapljanje. Cene so višje: od 600.000 do 900.000 IDR, kar vključuje sobo z zajtrkom, ne pa kosila in večerje (ki niso poceni). Ta resort je zgrajen kot nekakšna vas in imajo različne prostore, kot so radio soba in knjižnica. Resort ni direktno na plaži, je pa blizu, 50 m stran.
Blizu je tudi Operation Wallacea, ki je morski raziskovalni center in ponuja tečaje in potapljanje. Z delovanjem začne junija in lahko gosti več kot 400 ljudi, odprta je do septembra.
Baje na Hogi obstaja tudi lokalna potapljaška šola, ampak takrat ni obratovala, cena potopa pa naj bi bila 400.000 IDR. Prepričana sem, da če se zmenite direktno z Asrulom ali Ahmedom (iz Tomie), da lahko dobite boljo ceno. Spodaj so njuni kontakti.
Baje na Hogi obstajajo tudi homestayi, ki stanejo okrog 250.000 IDR za spanje in 3 obroke. Ko sva midva raziskovala otok, je izgledal precej osamljen, ampak navsezadnje sva bila v nizki sezoni. Če vprašate dive masterja, vam bodo lahko uredili prenočišče pri znancih. Odvisno kaj želite!
Hrana na Hogi
Na otoku ni restavracij, zato si morate urediti obroke. Videla sva eno ‘trgovino’ Afrodita, ki je bila kot en majhen štantek, kjer si si lahko kupil pijačo in zelo poceni instant juhice (za 0,5 eur). Pivo je precej drago (55.000 IDR), ampak morate se zavedati, da ste sredi ničesar. Kokosi so poceni, samo 5.000 IDR.
Kaj delati na Hogi?
Če plavate (sicer okrog 20 min) direktno pred resortom naravnost, se boste zaleteli v lep koralni greben. Lahko si sposodite opremo pri njih, ne pozabite na plavutke. V resortu povprašajte
Lahko vam uredijo potapljanje z Asrulom (cena je 500.000 IDR na potop), ki je zelo simpatičen in zabaven. Midva sva se zelo zabavala z njim. Poleg tega sva bila sama na čolno in sama na dive spotu, vidljivost je bila odlična, 30m+, voda je bila topla, tako da sva res neizmerno uživala.
Lahko vam uredijo izlet, kot je ribolov s sulico z domačini ali pa spite v Bajo vasici pri Bajo ljudeh, ki so nekakšni nomadi, ki so se naselili na posameznih otokih po Aziji in imajo prav skupen poseben jezik, ki je podoben korejščini. cena je 200.000 IDR na noč na osebo, 3 obroki vključeni.
Otok je precej majhen, ampak ob oseki se lahko sprehodite do severa, kjer je ena majhna vasica. Ob visoki vodi je nemogoče iti okrog otoka. Cest na otoku ni, ljudje se od ene točke do druge premikajo z majhnimi čolnički.
Opazujete lahko čudovite ptičke, ogromne monitor kuščarje (ki se hranijo z mrtvimi ribami in se nastavljajo soncu), flying fox (kakšen je slovenski prevooood??), štejete zvezdne utrinke (ker ni veliko luči na otoku in po 22h itak ni elektrike, se čudovito vidijo zvezde), lahko pa se z lokalci celo zmenite, da greste lovit coconut crab-e (to so posebni raki, ki s ehranijo s kokosovimi plodovi in zrastejo baje tudi do enega metra z nogami vred). Sončne zahode lahko opazujete kar iz te plaže, kjer so resorti.
Internet na Hogi
Bolj slabo. 😀 Na Hogi sicer je H+ signal in ljudje tam ti lahko uredijo internet. 1 GB stane okrog 3,5 – 4 eur, kar je precej drago, ampak morate vedeti, da v tem paketu dobite veliko več interneta na 4G, ki ga na Hogi enostavno ne morete koristiti. Midva wifija nisva imela, ampak mogoče je v drugih resortih.
Poglej najin video s Hoge:
Kaledupa
Drugi otok Wakatobi otočja ima več vasi (ki imajo tudi tekmovanja v najlepše urejenih vasicah, aha!), ampak nobene res lepe plaže. Turizma tukaj skorajda ni, razen v Bajo vasicah.
Plaže so namenjene ribolovu ali pa izvažanju peska in koral za gradbeni material, kar se ponekod že precej pozna. V morju gojijo agar-agar (lokalno ime je rumput laut, kar se prevede kot morski lasje ali morska solata, nekaj od tega :D), ki se uporablja v kulinariki, tudi v sladicah! Ob robu otoka raste veliko mangrov, kar pomeni, da ni peščenih plaž, je pa zelo zanimivo za videti.
Midva sva stanovala v majhni vasici Kasuari, kjer stanuje dive master Asrul (naj bi odpiral svoj dive shop, tako da ga lahko kontaktirate za kul cene). Tukaj sva doživela res neturistično in pristno izkušnjo, polno zanimive hrane in toplih ljudi. Cele večere smo preživeli ob slovarju in se pogovarjali indonezijsko-angleško, po knjigi! 😀 Cela vas je vedela, da sva na obisku in obiskovali smo se, kot da je praznik! Punce so naju celo učile delati pkatlice in listov, na koncu pa so norele nad korejskimi šminkami, ki sem dala kot darilo. Babe, povsod smo iste. 😀
Plačala sva ‘od oka’, mislim, da 300.000 IDR za spanje in 3 obroke za oba na dan (lahko bi plačaš tudi manj, ampak tukaj gre denar res ljudem in ne še celi verigi poslovnežev prej), spala sva pa v otroški sobi od ene izmed punc. 😀 WC je bil je bil precej basic, ampak čist – na vedro, prav tako tuš.
Kontakt od Asrula (s katerim se lahko zmenite za obisk Kaledupe ali potapljanje na Hogi): +62 821 9980 2543 ali FB: Asrul Hoga. Vsi lokalci uporabljajo tudi WhatsApp, preko katerega se lahko zmeniš tudi iz Slovenije in znajo dovolj dobro angleško za msge.
Midva sva šla iz Kaledupe naprej na Tomio, kjer sva iz pomola uporabila ojek čoln za 10.000 IDR, potem pa ulovila hitri čoln (ki naju je precej razmetaval). Več je napisano v Osnovah.
Najin vlog iz Kaledupe si lahko pogledate tukaj:
Tomia
Baje je Tomia ena izmed najboljših krajev za potapljanje v Indoneziji in to je bil tudi nekako najin glavni cilj, ko sva šla na Wakatobi – potapljanje. In nisva bila razočarana! Ni velikih rib, kot so recimo na Maldivih ali v Komodo narodnem parku (Indonezija), je pa makro svet tako živahen, polno je različnih vrst jat rib , korale pa so norih barv in migetajo (kar je recimo velika razlika z Maldivi, kjer so korale žal umrle, zaradi povišanja temperature morja).
Tukaj je zelo znan prestižni resort Wakatobi Diving Resort, ki ima tudi svoje letališče. V bistvu je ta resort na enem manjšem otočku – Tolandona, ki je blizu Tomie.
Ljudje so noro prijazni in ker je ta otok tako neturističen, so čisto paf, ko te vidijo! Prav vsak dan so nama mahali in naju pozdravljali, ad sva se počutila kot na drugem planetu. 🙂 Ampak na dober način. 😀
Kako priti na Tomio?
Čoln iz Wangi Wangija ali Kaledupe vas bo pripeljal na pomol pri Waha vasici in tukaj je tudi večina guesthouseov (recimo 10 min hoje od pomola jih je ogromno – pojdite na levo od pomola, če imate morje za sabo). Prosite za pomoč pri prtljagi, če to rabite, za manjše plačilo.
Kje spati na Tomii?
Midva sva stanovala v Abi Jaya (sobe za 250.000 IDR z zajtrkom, če ostanete dlje, se lahko zmenite za nižjo ceno). Obroke si urejaš posebej, za 35.000 IDR in ti so ogromni – prava pojedina! Včasih je bilo hrane enostavno preveč, zato sva si delala paradižnikovo solato v njihovi kuhinji, kasavo pa sva imela za prilogo. Baje je Laboure homestay tudi kul guesthouse (cena 150.000 IDR na sobo).
Kje in kaj jesti na Tomii?
Najin obisk je vpadal z Ramadanom, tako da ni bilo veliko restavracij na izbiro. Našla sva tudi lokalni pasar sore ali popoldnaski market, kjer sva si nakupila zelenjavne in sadne dobrote. Tudi tukaj za glavne jedi prevladujejo ribe, ki so sveže in okusne, na voljo pa so seveda vsi klasični obroki kot so fried rice in fried noodles.
Popularna sladica je recimo es pisang (kar pomeni ledena banana), ki je nekakšen puding z banano, agar agarjem, sadnim okusom, čez pa dajo nekaj kock ledu. Precej zanimivo. 😀
V bližini prenočišč so trgovine, kjer lahko kupite prigrizke kot je čips, čokolado, pijače in celo pivo (čeprav so Muslimani, khm, khm).
Kaj početi na Tomii?
Tomia je precej velik otok in splača se vam najeti motor ter ga malo raziskati. Cene za motor tukaj so zelo prilagodljive in včasih zelo visoke. Nama so v guesthouse-u rekli ceno 100.000 IDR, kar je res veliko, dobila sva ga pa pri najinem dive masterju Ahmedu za 60.000 IDR (kar njegovega). V Waha vasici ni lepe plaže, je bolj narejena za čolne in ladje, Akota beach je v bistvu glavni pomol, ampak vseeno lepa, tudi za opazovanje sončnega zahoda.
Par km naprej od Wahe je čudovita Hundue beach (in zraven nje Kollo Soha, ki je namenjena samo ribolovu), kjer lahko snorklate kar iz plaže. Naj vas smeti na začetku gozda ne odvrnejo, kot sem napisala zgoraj, tile otoki še rabijo nekaj časa, da se bodo uravnovesili, to lepo plažo boste imeli po vsej verjetnosti samo zase.
Ostale plaže so še Huntete in Polio na drugem koncu otoka in niso ravno namenjene poležavanju – na tej strani sploh ni turizma, zato bo precej čudno, če boste tam razgrnili brisačo in pokazali svoje bikinke (na sploh bodo bikinke izpadle malce čudno, razen če ne boste sami na plaži). 🙂 Baje lahko tudi tukaj snorklate.
Na sredini otoka je tudi velik hrib in razgledna točka, kjer je več klopc in prostorov za piknik – od tukaj lahko vidite morje in razgled naokrog.
Denar na Tomii
Na Tomii sta dva bankomata, ki ne delujeta z mednarodnimi karticami. Denar prinesite s sabo! Če ste butli, kot midva, si boste mogoče pri komu lahko sposodili denar, kot sva si ga midva pri najinem dive masterju Ahmadu. On je šel na koncu z nama v Wanci (Wani Wangi), kjer sva mu plačala kar sva mu bila dolžna (in še malo več), zgedalo pa je da to ni bilo prvič, da je to naredil.
Potapljanje na Tomii
Potapljanje na Tomii je božansko! Korale so res norih barv in živahne kot da bi bile na speedu, polno je malih rakcev, jat ribic in posameznih velikih rib. Ni veliko ogromnih rib, kot so morski psi, mante, kiti in podobno. Potapljala sva se z Ahmadom, ki je bolj tihe narave, zato sva mu rekla kar kovček. 😀 Njegova stran (kjer je tudi njegov kontakt) je Wakatobi Marine Dive. Ima veliko izkušenj in čeprav je nad vodo precej tih, nama je vse pokazal pod vodo in se z nama veselil vsakega nemota. 😀 Ob večerih smo ure in ure presedeli pred njegovo hišo in se pogovarjali o ribah )ker po pravici povedano, ni bilo veliko drugega za početi 😀 :D). Njegova številka je: +6285340853831 (tudi na WhatsAppu). Cena potopa je bila 400.000 IDR in rekla bi da je bilo potapljanje lažje kot snorklanje.
Internet na Tomii je precej slab (wifija ni).
Binongko
Otok, kjer je najbrž reeeees malo turistov in malo infrakstrukture za turiste. baje hotelov ni, lahko pa se zmeniš z lokalci, ki vam bodo rade volje odstopili kakšno ležišče. Midva tam nisva bila, ampak sliši se zelo zanimivo, kajne? 🙂
Tako, to je to! Čestitke vsem, ki ste se prebili do konca tega posta – dajte se mi javit v FB komentar, da vidim, kdo je dejansko prebral tole klobaso. 😀
Wakatobi otočki so res neturistični, lepi in pristni, zelo primerni za avanturiste. Če si želite lepih plaž in snorkalnja, ostanite blizu Hoge, če pa si želite pristnih odnosov, pa pojdite še naprej do Tomie in mogoče Binongka. 🙂
