• “I love Slovenia!”

    Počasi se navajava na Južno Korejo. Če nama je bilo prvih nekaj dni še nerodno, ko sva vstopila v trgovino in nisva znala na njihov pozdrav odgovoriti...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Viza za Filipine.

Filipini, luškana otoška državica, kjer še babice govorijo ameriško, so raj...

Pregled financ po 365 dneh potovanja.

Koliko sva zapravila na najinem enoletnem potovanju in za kaj.

Poceni potovanje na Bali

Poceni potovanje na Bali? Resno? Ja, verjemite, gre. Na Baliju in...

Novice in gostujoči prispevki

Mavrična reka, Kolumbija

Mavrična reka v Kolumbiji.

5-barvna reka v Kolumbiji Kdo bi si mislil, da obstaja tole...

Je tajska hrana najboljša na svetu?

Sem dobil prijetno povabilo, da napišem kakšno svojo tajsko izkušnjo. Nič...
Potovanje po Japonski

Japonščina na hitro!

Brzinski tečaj uporabnih japonskih besed Poznate tisti vic, ko Japonec v...

Kako se po Japonski premikati ceneje?

Prenočišča, hrana in prevoz. Sveta trojica, ki kroji budget večine potovanj....

Jan Solo: 80 kilometrov kolesarskih užitkov, plaže in limone

Tropski otočki, peščene plaže, domače limone in lagodno kolesarjenje. Kako že...

Nekaj sva iskala za konec tega potovanja. Nekaj special. Nekaj morskega. Nekaj kar bo pustilo vtis in verjetno nekaj takšnega, kar si bova privoščila samo enkrat. Sva razmišljala celo o tem, da bi šla domov čez Ameriko, ali pa Mehiko, ali pa bi se celo ustavila na Islandiji. Ja, tako, nekaj special. Ampak bolj kot sva obračala zemljevid sveta, bolj so se nasmihali Maldivi. Zakaj? So morski, nedvomno bodo pustili vtis, prav gotovo si jih bova privoščila samo enkrat. In ja, so special.

Ulice na otoku Mafushi.

A veš tista podoba, ki jo imamo o Maldivih? Hišice nad turkiznim morjem, koktejli strupenih barv, deklice v bikinkah … No, to je ena sme neskončnega kontinuuma Maldivov. Tja se da, zelo enostavno. Ampak je drago, kot p****ca. Pootica. Nekaj sva se še nagibala k temu, da bi si privoščila eno takšno vilo za dan ali dva (beri tri), pa bi naju to udarilo po žepu za dobrega jurčka. In sva rekla raje, ne hvala. Drugič. “A si ne bova Maldivov privoščila samo enkrat?”. Hm …

Trenutno sva na otočku Mafushi. Je eden od poseljenih otokov, torej takšnih, kjer ni tahudih resortov. So domačini, njihove hiše, veliko mini hotelov in nekaj pošastno velikih, ki ravno nastajajo. Tako kot prav povsod drugod, tudi Maldivi rastejo v nebo. “Denar, ki ga plačate za takse, gre ves v roke politikov v glavnem mestu,” nama zaupa lastnika najinega mini hotelčka na plaži. “Mi ne dobimo prav ničesar.” Ja, tako je, kot povsod drugod.

Ker smo še vedno globoko v obdobju monsuna, je vreme, pa ga ni. Sonce in čez 10 minut dež. Slabost tega je, da smo glede vseh mogočih izletov, ki nama jih ponujajo domačini omejeni na dobro voljo vremenske napovedi, dobra plat pa ta, da so cene v tem času tudi več kot pol nižje, kot v visoki sezoni, ki se začne tam okrog septembra in vrhunec doseže novembra in seveda decembra. Najina sobica danes stane 40 $, v visoki sezoni bo stala 100.

Chillin’ Maldive Style.

Priznam, da se še loviva v tem novem občutku. Občutku, ko veš, da je občutek iz razglednice nedosegljiv (“Lejga, ne dam 1000 eur za to, da bom trikrat prespal!”), pa vseeno iščeš način, kako najti največjo žlico in kraj, ljudi in hrano zajeti s ta-velikim zamahom.

Katka si ta trenutek barva lase na roza, jaz pijem kavico in pomarančni sok, lastnik hotela gleda Jersey Shore. 🙂

Po tem, ko sva se prebudila v največji postelji in snedla homemade zajtrk iz avokada, jajčk in jogurta (3 eur) v najinem AirBnB stanovanju (18 eur na noč), je velik kazalec ravno prehitel malega in pokazal, da je ura nekaj čez deseto. “Greva?”. “Greva!”. In sva šla. S kolesi (1,2 eur na dan) po lokalnih cesticah Chiang Maia. Tokrat živiva še dlje od strogega “turističnega” centra, ki bi ga lahko enačil nekako s Staro Ljubljano. Tja hodiva jest, kaj dobrega popit, v park … da bi tam živela, je pač na dolgi stroškovno neučinkovito.

Chiang Mai, Thailand

Ob pol 11 sva se naročila na masažo. Ampak pazi to. Po tem, ko sva včeraj pri njih testirala foot massage (7 eur za eno uro), sva se danes naročila na … noro! … 2,5 ure dolgo tajsko masažo (17 eur na osebo). Prve pol urice smo se ukvarjali s stopali, ostali dve pa z vsem ostalim. Uživancija do daske! In mene je masirala tetka, ki bi ji pripisal nekje med 55 in 60 let. Prvih nekaj minut sem si pripravljal besede podprte s kretnjami, ki ji bodo razložile, če me lahko masira malce močneje. No, ko je tetka prijela za bedra, sem si premislil in začel sestavljati obratni stavek. Tetka ga je žgala na polno celi dve uri in pol. Vseskozi pa prijazna, kot bi bil njena ena in edina stranka.

Pazi tale kliše: “Tokrat od Tajske nimava prav nobenih pričakovanj.” Se ponavjam kot stara lajna. Je pa res, da ne pričakujeva prav nič drugega, nobene ezoterike, le gurmansko hrano, blagodejne masažike, poležavanje v parku, neskončno paleto svežih sadnih sokov (1 eur na kozarec) in seveda durian. Zdaj je tukaj sezona in ga je na tone. Obira ga Tone. Stöne pa od 3 eur na kilogram dalje. V primerjavi z Malezijo, kjer sva izven sezone plačala tudi 10 eur na kilogram je tole pravi balzam.

Ko jaz jem “tom yum kung”, Katka napada tale “khao soi”.

Živiva blizu lokalnega marketa, kjer dobiva kilogram mangov za 1 eur, kilogram mangostinov za 1,5 eur in banane tako poceni, da jih mečejo za nama. Popularne so hrustljavo zapečene prašičje kože (3 eur za vrečko, ki, če jo pogoltaš celo, zagotavlja, da ti bo slabo še en dan), ki jih poplakneva s pivom (Chang v trgovini 1,5 eur). Našla sva tudi avokade, ampak sva kupila najcenejše (1 eur na kilogram) in jih je bilo 33,3 % gnilih. Ja, en je bil gnil.

Ker me je masaža pokosila, neprestano zadnje 3 ure lulam in težim, da sem lačen. Za večerjo greva k tetki čez cesto, ker zna super angleško in ima najboljši tum yum kung – pekočo juhico s škampi (3 eur). Če bodo želodči še prazni, bova pred spanjem snedla še vitaminsko bombo passion fruit shake-a (1,6 eur), ki ga miksata dve srednje prijazni deklici pod najinim blokom.

Napačna investicija? Včerajšnji ogled filma Dunkirk v kinu (4 eur na osebo).

“Katkaaaaaaaa, a lahk greva, prosim, jest, jst bom umrl!”

Če boste obiskali Tajsko, je 95 % možnosti, da boste prišli tudi v Chiang Mai. Drugo največje mesto na Tajskem slovi kot prestolnica dobre hrane, poceni masaž in meditativnih templjev. Najino življenje v Chiang Maiu je zaznamovala joga, dobra hrana na lokalni tržnici in delo.  Pa branje v parku, pitje tajskega zelenega čaja in gledanje Crime Investigation kanala (kvaaaaa? :D).

Tukaj je venček najinih najljubših 5 stvari, ki jih lahko počnete v Chiang Maiu.

  • Sunday market

Chiang Mai in sunday market sta skoraj sinonima. Vsako nedeljo se na dveh glavnih ulicah, čisto na sredini starega dela mesta, zberejo prav vsi prodajalci in postavijo mini tržnice s svojimi, pa tudi kitajskimi izdelki. Parkirajte svoje kolo v eni izmed stranskih ulic in se prepustite počasnemu toku ljudi, ki hodi po ulici. Na vsake toliko si kupite prigrizek, kot je sveže tropsko sadje, japonski mochi sladoled, sadni smoothie in preverite lokalne umetnike. Na Sunday marketu obstaja tudi food court, kjer so restavracije zbrane na kupu in šele tam se zabava za sladokusce lahko prične. Najbrž vam je jasno, kje sva se zadrževala midva 😀 Pa še to. Bodite pozorni, ko bo ura 18.00! 😉

  • Tajska masaža in tečaj masaže

Če vam je v Sloveniji masaža vedno malce preveč draga in se vam zdi, da se bon za masažo podari le ob posebnih priložnostih, ste na pravem kraju. Vsaka tretja vrata so masažni salon in za 5 eur vas bodo prelomili po dolgem in po čez. Na dober način. V Chiang Maiu imate tudi možnost tečaja, kjer se lahko v 3 (ali več) dneh naučite osnov tajske masaže. Preberi več