Najini potovalni načrti za leto 2018

Najprej, tam nekje pred desetimi leti, se mi je zdelo, da...

Poceni potovanje: Bali in Nusa Penida

Houli mouli. Vedno, ko pomislim na Bali se mi stoži. Tak...

Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Novice in gostujoči prispevki

Tenerife top

TOP 5 trekingov na otoku Tenerife

Tenerife imava, kot še toliko drugih krajev, na najinem seznamu ‘jooooj,...

Zgodbe iz Afrike, 6. del: Prerokba se skoraj uresniči in pot čez minsko polje.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Najdaljši vlak...
Nouadhibou, vlak, Mavretanija, Afrika

Zgodbe iz Afrike, 5. del: Najdaljši vlak na svetu vozi v Mavretaniji.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Mavretanska gostoljubnost....
Mavretanija

Zgodbe iz Afrike, 4. del: Mavretanska gostoljubnost.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Big boss...
Rosso, Mavretanija, Afrika

Zgodbe iz Afrike, 3. del: Big boss in otežen vstop v Mavretanijo.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Otroške favele in...
Hamburg, Nemčija

Ali poznate tisti občutek, ko prispeš v novo mesto s polnim ruzakom in zaspančki v očeh, ampak že v prvih 10 minutah veš, da bi tukaj lahko živel? Točno tako sva se počutila midva, ko sva po sončku stopala po centru Hamburga in iskala avtobus, ki naju bi pripeljal do hotela. Kasneje sva izvedela, da lepo vreme ni največja vrlina Hamburga, ampak tiste prve dneve sva imela u u u srečo. 🙂

Reeperbahn Festival glasbe

Stanovala sva v odštekanem hotelu Superbude St. Pauli v predelu Sternschanze, ki je znan po majhnih kavarnah, umetniških trgovinicah in grafitih. V Hamburg sva prišla z namenom, da obiščeva Reeperbahn festival, ki vsako leto Hamburg prelevi v velik koncert. Kako to izgleda v praksi? Večji in manjši klubi tri dni gostijo bolj ali manj velike glasbene točke in z eno vstopnico imaš dostop do kateregakoli koncerta želiš. Samo priti moraš v klub/dvorano/bar! Tri dni se celo mesto pozibava, ljudje se zbirajo na ulicah v pričakovanju koncertov in zvečer se iz vsakega vogala sliši drugačna glasba. Večino koncertov se zgodi v okolici Reeperbahna, ki je kor nekakšen red district mesta, nekateri koncerti pa so recimo tudi v novi koncertni dvorani Elbphilharmonie.

Midva sva začela priprave na festival z Beatles turo po Hamburgu. Beatlesi so tukaj čisto zares začeli svojo kariero, ki jih je izstrelila med svetovne zvezde in Hamburg je na to seveda zelo ponosen. Čez leta je tako je po skritih kotičnih mesta nastalo polno spomenikov, ki si jih tudi vi lahko (ne)vodeno ogledate. Fun fact, ki ste ga izvedeli že v prejšnjem prispevku: Mic je s svojim bendom naio ssaion igral v enem lokalu, v katerem so igrali Beatlesi. Kar kul, ane? 🙂


Kosilo sva jedla v restavraciji O-Feuer Bar, ki streže odlične morske menije, zvečer pa sva imela na izbiro samo gyros v grški restavraciji Taverna Olympisches Feuer, ki je bila edina odprta do 1h. Če boste v Hamburgu ponočevali, si pripravite prigrizke. 😀


Hamburg, Nemčija

Elbphilharmonie – najlepša koncertna dvorana

Elbphilharmonie je čudovita koncertna zgradba v pristaniškem predelu mesta Hamburg, ki se mu reče Hafencity. Baje so jo gradili kar 10 let in ko je bila končana, so ljudje ponoreli za vstopnicami. Danes mesto Hamburg podpira koncerte in želi omogočiti vsem prebivalcem, da si lahko privoščijo vstopnico, zato so najcenejše karte na voljo že za okoli 10 eur, najboljše karte pa nikoli niso dražje od 200 eur. Dvorana je resnično posebna in ima v stenah skritih več orgel (kako se to sklanjaaa?), stene pa so narejene kot nekakšno kartonasto satovje, ki ne odbija zvoka. Dvorano so zgradili v višino, tako da tudi najvišji sedeži od izvajalca niso oddaljeni več kot 30 m, kar omogoča čudovit zvok čisto do stropa. Elbie, kot mu ljubkovalno pravijo lokalci, ima tudi hotel z vrtoglavo visokimi cenami, kjer lahko prespite in imate čudovit razgled na mesto. In mogoče v sobi slišite koncerte tudi brezplačno. 😀

Presenečenje!

Drugi dan festivala sva izvedela, da zvečer v popularnem klubu Docks igrajo nama omiljeni Muse. Mic je skoraj s klopi padel, ko je slišal to novico, zato sva se odločila, da se res potrudiva in poskusiva priti na ta koncert. Midva in še preostalih 24 tisoč ljudi.  Cel dan sva bila na trnih, ker nisva vedela, če nama bo uspelo. Cmon, priložnost videti Muse in to v majhni dvorani, morala sva se potrudit! In tako sva se ob 20h postavila v doooolgo vrsto in držala pesti, da prideva noter. Na srečo ni bilo mrzlo in ko so enrkat odprli vrata, sva se po eni uri čakanja znašla v tem klubu, ki je tako velik kot Kino Šiška. Juhuuuuu, uspelo nama je! Po dveh simpatičnih predskupinah sva OD BLIZU doživela noro fajn koncert Museov. Jooooj, kako lep dan je bil. 🙂


Kosilo sva jedla v zanimivi restavracija Alte Liebe, večerjo in predkoncertni gintonic pa v mehiški Jim’s Burrito.


Hvala nemški turistični organizaciji, ki naju je povabila v Hamburg. Za več informacij si lahko pogledate spletno stran Hamburg turizma.

Za 5 dni sva bila povabljena v Hamburg. Da skrajšam dolgo zgodbo pregovarjanja, a sploh greva, a imava čas, a je lahko Nemčija sploh še kako posebna. Noro je. Res je, da sva sicer naletela na vikend Reeperbahn Festivala, ko se celo mesto živi za to, da gosti več kot 1000 artistov, pa vendar … oživel je en spomin, za katerega sploh nisem vedel, da bo še našel mesto.

Skratka … prvi dan smo imeli organizirano The Beatles Tour po mestu. Namreč, tukaj v Hamburgu, so Beatli začeli svojo kariero. Zares začeli. Igrali so po klubih sem in tja, živeli po luknjah, se preganjali z managerji, pimpi in kurbami. Dobesedno. In potem nas naša vodička pripelje do kluba Freiheit 36. Stojimo pred vrati, razlaga in razlaga, kako so Beatli tukaj prvič stali na večjem klubskem odru, kako so tukaj spoznali Ringo Starja, nam pokaže še originalni plakat pred vhodom … Meni pa nekaj znano. Pa grem googlat: “naio ssaion Hamburg”.

Check this out: http://www.terrorverlag.com/konzertberichte/in-extremo-naio-ssaion-hamburg-grose-freiheit-36. Kurja polt. Najbrž me večina ne pozna iz teh časov, ampak v letu 2005 se nam je takrat z bendom, ki smo mu rekli naio ssaionzačelo lepo odpirat in na prehodu iz 2005 v 2006 smo se za 3 mesece (oktober, november, december) z nemškimi superjunaki In Extromo odpravili na turnejo. Zaresno. Tour bus. Vsak dan koncert. Koka in viski. Samozadovoljevanje na zadnjih sedežih avtobusa. You know … the usual. 15 let kasneje nas ni več. Too bad. End of story.

Reeperbahn Festival je cvetka. Traja tri dni. Konference, predavanja, pogovori, mini koncerti, srednji koncerti, koncerti v klubih, na ulici, v filharmoniji in … presenečenja. No, eno. Eno je bilo dovolj. V petek zvečer so incognito plasirali novico, da bodo v klubu za 1000 ljudi naslednji dan točno ob 23.10 eno uro igrali Muse. Mesto so čez noč poplavili plakati, grafiti na pločnikih, letaki.

Po nemško sva stala v vrsti od 20.00, prišla noter ob 20.50, naročila pivo in z razdalje 30 metrov doživela enega najboljših koncertov v mojem življenju. Muse sicer niso znani kot najboljši koketerji s publiko, pa nič zato. Je govorila glasba.

Tenerife top

Tenerife imava, kot še toliko drugih krajev, na najinem seznamu ‘jooooj, tudi tja morava enkrat iti!’. Jasmina se je na Povsod je lepo že večkrat oglasila s pametni predlogi, kam iti, ko si na Tenerifih, zato sem jo prosila, če bi za nas napisala en uporaben članek za vse avanturiste, ki ne marajo poležavati. Tako je nastal prispevek o trekkingu na Tenerifih. Za več informacij si poglejte njeno spletno stran Tenerife na dlani ali pa se povežite z njo na FB: Top Tips Tenerife ali IG: papayasmina.


Ob besedi Tenerife se ljudem pojavijo zelo različne asociacije. Večina bo šla takole: rajski otok, palme, morje, sonce, vročina in kup turistov. Sama moram priznati, da do trenutka, ko sem otok obiskala, bi rekla zelo podobno. Vendar sem dokaj hitro ugotovila, da našteto drži za nekaj kilometrov južne obale otoka. V resnici je otok izjemno raznolik, poln neposeljenih območij čiste divjine in na njem lahko najdeš vse kar si srce poželi. V življenju se mi je nasmehnila ta sreča, da zadnja tri leta živimo z družinico na Tenerifu in smo imeli priložnost, da ga pregledamo po dolgem in počez. Ker sva s partnerjem oba zelo navdušena pohodnika in ljubitelja narave, sva velik del otoka tudi prehodila. Najine najljubše poti sem strnila v pet top trekingov.

Avtor besedila in slik: Jasmina Pečoler

Najboljši pohodi na otoku Tenerife

1. Kanjon Masca

Moj najljubši treking. Predvsem zato, ker se začne v čudoviti vasici Masca, ki je moj prostor kamor hodim polnit baterije. V resnici je vasico težko opisati v številčnih presežnikih, vendar te prevzame najprej tako, da ti zastane dih, ko se z vrha prelaza ozreš na vas in kanjon, nato pa te očara z nekakšno nenavadno mirnostjo, majhnimi hiškami in palmami posejanimi po slemenu, vonjem po tropskem sadju in mogočnim razgledom na morje skozi visoke vulkanske stene. Prav tako globoko zajameš sapo (vsaj jaz sem jo), ob pogledu na cesto, ki vodi do vasi in v naslednji minuti ugotoviš, da se pravkar vzpenja sedem avtobusov s katerimi se boš moral srečati ob vožnji do vasi.

Moj predlog je, da vas obiščeš pred enajsto uro dopoldne ali po peti uri popoldne. Kanjon Masce sva s partnerjem prehodila tako, da sva pustila avto v vasi Santiago del Teide in se v Masco odpeljala s taksijem, ki stane 10 € (možno je tudi z avtobusom, vendar le-ta vozi samo 3x dnevno). Na koncu vasi je dobro označen začetek poti, naprej pa nisva imela večjih težav, saj vodi le ena pot navzdol do morja, zato zemljevid kot dodatna oprema ni bil potreben. Pot vodi po dnu kanjona ob manjšem potočku. Ves čas poti si nagrajen s spektakularnimi pogledi na skalne formacije ter opazovanjem krasnih rastlin in živalic. Brez skrbi, stvari, ki migljajo v trsu niso kače, ampak kanarski kuščarji. Kanarski otoki so znani po tem, da tu ni kač. Proti koncu poti že lahko zavohaš morje in hitro se odpre pogled na ocean. Na koncu sva se odločila, da se do mesteca Los Gigantes odpeljeva z ladjico. Tudi sama vožnja je izjemna, saj se po kristalno čisti vodi pelješ pod najvišjimi klifi v Evropi. Žal tisti dan nisva opazila nobenega kita ali delfina. Po slastnem kosilu sva se z avtobusom odpeljala nazaj do avta v Santiago del Teide.  Poleg najine variante trekinga, je za obisk kanjona več opcij, lahko se pride z ladjico do kanjona in se ga prehodi navzgor od morja proti Masci in nato s taksijem ali avtobusom nazaj ali se ga prehodi v obe smeri. Preberi več