Prvi znanilci, da gredo stvari na boljše niso sonce, odprti lokali in oglasi za hrvaško obalo. V naši familiji je bil prvi znanilec to, da se je Katka lotila prenove tega bloga. Ne, ne, ne se bat. To kar sedaj gledaš, še ni to. To traja. Večmesečni projekt med Katko in super ekipco na drugi strani. Ampak bo, menda kmalu. In bo lep. Se veselim.

V torek gremo. Končno. Se mi zdi, da sva nehala štet mesece od zadnjega potovanja tam pri 15 in sedaj končno po 859 dneh spet gremo. But who’s counting … Najprej bomo spili kufe ali dva v Benetkah, preden se nanje usujejo spet horde Američanov, nato pa v četrtek zgodaj zjutraj via Dominikanska Republika.

Kakorkoli obrnem stvari, situacija v kateri smo se znašli ni idealna. Je daleč od nje. In ker si nadejam, da bom tale zapis bral čez 10 let in se samo čudil, v kakšnem sranju smo bili, bom zbral nekaj ključnih misli, kar po alinejah:

• Oba sva že dvakrat cepljena, z Astro. Ampak nama prav nič ne pomaga, ker Italijani še vseeno zahtevajo negativni PCR, Dominikanska pa ne zahteva prav ničesar.
• Lila je bila v zadnjih dveh mesecih v vrtcu jedva 20 dni, zato sva jo en teden pred odhodom preventivno vzela ven, najela varuško in počasi ji ne bo več teklo iz nosa.
• Mene je položilo po vsaki dozi in zdaj, 5 dni pred odhodom, sem kolikortoliko prišel k sebi, da verjamem, da bom do torka OK.

V Dominikanski je menda OK, čeprav seveda vse organizacije odsvetujejo potovanja tja. No, pa tudi v vse druge države na tem planetu. Vsi smo ZONE 4, kar pomeno temno rdeča, ne potovat, grozno, ostani doma. Res je, da so imeli 14 dni nazaj vrh tretjega mini vala, ki se sedaj lepo umirja in srčno upava, da bodo sprostili tudi kakšen ukrep, ki je malce odveč. Recimo to, da je v nekaterih območjih policijska ura sredi popoldneva.

Če sem čisto iskren, mi je največji izziv pot do tja. Ja, ja, vem. Vsi starši ste to že dali skozi in na koncu je bilo vse OK, ampak vi ne poznate mene, kako skrajno nefunkcionalen je moj organizem, če ne spim. 🙂 Na letališču moramo bit ob 3 zjutraj, ob 6 imamo let do Pariza, ob 12 pa dalje v Punta Cano. 9 ur. Pristanemo torej ob 9 zvečer. In kolikor poznam naju s Katko, prejšnji večer ne bova ravno dobro spala, kar lahko rezultira v tem, da bova ob Lilinih sršenih v riti prebedela dva dni skupaj. In potem sva tečna, lačna, kakat naju. In sedaj je to še +1. Fino bo!

In zato smo prvih 5 dni rezervirali all-inclusive resort v Punta Cane. J**** ga. Ni najin stil, ampak zdaj je množina pretehtala. Da se umirimo, naspimo, najemo, aklimatiziramo in potem rent-a-car pa dalje. Malo raziskovat.

Tak je plan za enkrat.

p.s. Uporabna stran za pregledat zahteve na katerikoli destinaciji.