Ravno ko smo se parkirali v naši prvi fattorii blizu mesteca Montepulciano, mi je CNN serviral prispevek o tem, kako Italijani letos daleč najbolj od vsega pogrešajo trume Američanov, ki so sicer vsako leto drli po sanje v Toskano, letos pač ne. In kako so mesta prazna, restavracije odprte samo polovični čas, vinarne odpirajo e-shope …

“Če bi bili tukaj lani, ne bi imeli prostora za vas,” je rekla teta iz Romunije, ki že 15 let živi in pomaga na kmetiji blizu San Gimignana. “Na dan je k nam prišlo tudi do 6 polnih avtobusov Američanov.” Visoke napitnine. Check.

Skratka. Letos bi naj z Lilo potovala že v Španijo, tik pred začetkom korone, pa ni šlo. Potem je bila v planu celo Tajska, poleti, za kakšen slab mesec. Piši propalo. Grčija. OK, bomo drugič. Toskana? Kdaj? Čez 4 dni? OK, zakaj pa ne. Menda je lepo in nekaj kolegov nama je iz prve roke povedalo, da je lepo, korona-varno, in predvsem mirno.

Službo in porodniško smo preprčali za 7 dni in jih razdelili v grobem na pol. Pol v okolici mesteca Montepulciano in preostanek z razgledom na San Gimignano. Ker tamala hodi pančapanča že najkasneje ob 19.30, smo imeli gurmanska jutra, pa izlet, pa zelo zelo gurmanska kosila, pa bazen, pa večerja z vinom in pogledom na babyfon.

Kot vedno, sva tudi tokrat rabila prvih nekaj dni, da sva sploh osvojila, kaj Toskana ponuja. In s “prvih nekaj dni” mislim ravno to, da sva šele predzadnji in zadnji dan začela res odkrivat vse dobrote in skrivnosti. Verjetno se zato večina, s katerimi sva se posvetovala, v Toskano vrača rado in redno.

Stvari, ki so bile top:

• Ovčji sir iz Pienze
• Nobile rdeče vino
• Pogled od daleč na San Gimignano (notri je bedno)
• Sezona tartufov
• Jutranja kavica iz kafetiere
• To, da smo bili s svojim avtom
• Vinček v bazenčku

Stvari, ki smo jih pogrešali:

• Olive. Saj so bile, ampak jih v Brdih dobiš več in boljše.
• Večja mesta. So, ampak jih tokrat nismo dali v plan. Firenze. Pisa. Siena.
• Restavracije izven mest. 95 % jih je v mestih.

Glede na pomanjkanje časa za raziskovanje, Lilino prvo potovanje in najino vsesplošno raztrešenost, je tale spontana Toskaka (Katkina skovanka) izpadla super. Še bomo prišli. In takrat v prtljažniku pretovorili še znantno več dobrot, kot tokrat.

Katka piše en kratek predlog potovanja v Toskano. Ni še objavljen. Ko bo, bo tukaj.