• Toskana. Brez Američanov.

    Ravno ko smo se parkirali v naši prvi fattorii blizu mesteca Montepulciano, mi je CNN serviral prispevek o tem, kako Italijani letos daleč najbolj od vsega pogrešajo...

Najini potovalni načrti za leto 2018

Najprej, tam nekje pred desetimi leti, se mi je zdelo, da...

Poceni potovanje: Bali in Nusa Penida

Houli mouli. Vedno, ko pomislim na Bali se mi stoži. Tak...

Predlog potovanja: Turkizni Maldivi!

Maldivi so bili po sedmih mesecih potovanja za naju sladka češnja...

Vodič: Nusa Penida

Nusa Penida je otok, znan po čudovitih razgledih in morskem življenju,...

Poceni potovanje: Najlepši tajski otočki

Ta trenutek sedim na letalu. Nese naju s Tajske na Bali....

Novice in gostujoči prispevki

Vulkan Concepcion na otoku Ometepe

Predlog potovanja: Nikaragva.

Slike in besedilo: Sandra in Bojan, blumarblevagabonds.com Sandra in Bojan sta...
Tenerife top

TOP 5 trekingov na otoku Tenerife

Tenerife imava, kot še toliko drugih krajev, na najinem seznamu ‘jooooj,...
Mavretanija

Zgodbe iz Afrike, 4. del: Mavretanska gostoljubnost.

Prejšnji del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Big boss...
Kuba

Predlog potovanja: Živahna Kuba!

Prvič čez Atlantik, na Karibe, direktno na Kubo. Otok, ki ga...
Senegal 2 top

Zgodbe iz Afrike, 2.del: Otroške favele in žur v Senegalu.

Prvi del Žanove zgodbe iz Afrike lahko preberete tukaj: Zgodbe iz...

Prvi znanilci, da gredo stvari na boljše niso sonce, odprti lokali in oglasi za hrvaško obalo. V naši familiji je bil prvi znanilec to, da se je Katka lotila prenove tega bloga. Ne, ne, ne se bat. To kar sedaj gledaš, še ni to. To traja. Večmesečni projekt med Katko in super ekipco na drugi strani. Ampak bo, menda kmalu. In bo lep. Se veselim.

V torek gremo. Končno. Se mi zdi, da sva nehala štet mesece od zadnjega potovanja tam pri 15 in sedaj končno po 859 dneh spet gremo. But who’s counting … Najprej bomo spili kufe ali dva v Benetkah, preden se nanje usujejo spet horde Američanov, nato pa v četrtek zgodaj zjutraj via Dominikanska Republika.

Kakorkoli obrnem stvari, situacija v kateri smo se znašli ni idealna. Je daleč od nje. In ker si nadejam, da bom tale zapis bral čez 10 let in se samo čudil, v kakšnem sranju smo bili, bom zbral nekaj ključnih misli, kar po alinejah:

  • Oba sva že dvakrat cepljena, z Astro. Ampak nama prav nič ne pomaga, ker Italijani še vseeno zahtevajo negativni PCR, Dominikanska pa ne zahteva prav ničesar.
  • Lila je bila v zadnjih dveh mesecih v vrtcu jedva 20 dni, zato sva jo en teden pred odhodom preventivno vzela ven, najela varuško in počasi ji ne bo več teklo iz nosa.
  • Mene je položilo po vsaki dozi in zdaj, 5 dni pred odhodom, sem kolikortoliko prišel k sebi, da verjamem, da bom do torka OK.

V Dominikanski je menda OK, čeprav seveda vse organizacije odsvetujejo potovanja tja. No, pa tudi v vse druge države na tem planetu. Vsi smo ZONE 4, kar pomeno temno rdeča, ne potovat, grozno, ostani doma. Res je, da so imeli 14 dni nazaj vrh tretjega mini vala, ki se sedaj lepo umirja in srčno upava, da bodo sprostili tudi kakšen ukrep, ki je malce odveč. Recimo to, da je v nekaterih območjih policijska ura sredi popoldneva.

Če sem čisto iskren, mi je največji izziv pot do tja. Ja, ja, vem. Vsi starši ste to že dali skozi in na koncu je bilo vse OK, ampak vi ne poznate mene, kako skrajno nefunkcionalen je moj organizem, če ne spim. 🙂 Na letališču moramo bit ob 3 zjutraj, ob 6 imamo let do Pariza, ob 12 pa dalje v Punta Cano. 9 ur. Pristanemo torej ob 9 zvečer. In kolikor poznam naju s Katko, prejšnji večer ne bova ravno dobro spala, kar lahko rezultira v tem, da bova ob Lilinih sršenih v riti prebedela dva dni skupaj. In potem sva tečna, lačna, kakat naju. In sedaj je to še +1. Fino bo!

In zato smo prvih 5 dni rezervirali all-inclusive resort v Punta Cane. J**** ga. Ni najin stil, ampak zdaj je množina pretehtala. Da se umirimo, naspimo, najemo, aklimatiziramo in potem rent-a-car pa dalje. Malo raziskovat.

Tak je plan za enkrat.

p.s. Uporabna stran za pregledat zahteve na katerikoli destinaciji.

Predlog potovanja v Toskano.

Dopust lanskega poletja je bil najbolj spontan od vseh. Od tega, da se je misel dotaknila najinih nevronov do prihoda v Toskano je minil slab teden. Odločitev je potekala v teh dveh korakih.


Katka: Juj, najina soseda je v Toskani. A jo vprasam, kako je tam? … Baje je fino!
Mic: Ok, karte kupljene.


Ne bom se delala, nisva poznavalca Toskane in glede na napisano ste najbrž ugotovili, da se nisva veliko pripravljala (v resnici sva dobila samo nekaj priporočil prijateljev). A Toskana nama je v teh časih, ko ni Američanov, Azijcev in ostalih potovanjaboječih turistov, pokazala veliko več, kot sva si mislila, Predvsem mirno, brez gneče.

Odločila, da bova imela bazo v dveh mestih. Obakrat sva se odločila za agroturizem oziroma turistično kmetijo, kjer stanuješ na podeželju in se voziš v 10, 20, 30 min oddaljene vasičke.

Preberi več

Lila je stara točno eno leto in pet mesecev. Po za popotnika najpomembnejšem izračunu jo še sedem mesecev loči od polnoletnosti. Trenutka, ko bo pomahala v slovo, vzela v roke svoj varnostni pas, prijela svoj daljinec za in-flight entertainment, naročila svoj gosti sok in se razlezla na svojem lastnem, drago plačanem letalskem sedežu za tisto malo (a smrdečo) ritko. Giko kot ji reče sama. Gika pika, ko je pokakana.

Jebiga. Corona nas ni pustila potovat z brezplačnimi letalskimi kartami zanjo vse do zdaj, ko smo vzeli puško iz koruze in zavpili “Hajde da ludujemo!”. No, prvi poskus se je končal klavrno. S Turkish Airlines smo rezervirali karto za na Maldive. “Ajde, greva tja, ko sva že domača,” je bil najin najtehtnejši argument za tja. “En dan v Male, potem pa na speedboat in gasa na Thodhoo,” najin by far najljubši otoček tam doli. Pa je nekega lepega večera tik pred ljubljenjem (lažem, tik pred kokicami in švedsko crime nadaljevanko Pray, Obey, Kill) gospod AtaTurk poslal SMS sporočilo, da iz te moke ne bo kruha, da je let preklican in da nama lahko dajo samo prst v rit. Tolko o ljubljenju …

Preberi več