Nepal ima odličen slogan: “Once is not enough.” In to drži, kot pribito. Najino enomesečno potovanje v Nepal je bilo le za okus. Samo malce sva ga povohala, pojedla nekaj momotov, se nekajkrat priklonila mogočnim osemtisočakom in mesec je bil naokoli.
Potovanje v Nepal sva začela s prečkanjem indijsko-nepalske meje nekje severno od Varanasija nekje ob koncu maja 2014. Odločila sva se namreč, da se ga “lotiva” počasi in z užitkom. Prek mestec Tansen in Butwal sva po enem tednu končno prispela v mirno mesto Pokhara. Malce sva se spočila, a se že kmalu za tem podala na 10-dnevni trekking do Annapurna Base Campa.
Trekkinig po pote Nepala lahko traja nekaj dni, lahko pa ga razvlečete tudi na leto ali dve. Dobesedno. Zame je bil najin ščepec trekkinga dovolj, da sem okusil, kako se je počutiti eno z gorami, 4160 metrov nadmorske višine pa mi je dalo hkratni občutek neskončne majhnosti in vesoljne mogočnosti.
Kmalu po zaključku trekkinga sva se iz Pokhare podala proti Kathmanduju, se na poti ustavila še v idilični gorski vasici Bandipur in kasneje poleg mesta Kathmandu raziskala še njegovo okolico. Bakhtapur, Lalitpur, Boudha. Izjemna mesta, izjemni ljudje, izjemna zgodovina.
Nadejam si, da se v Nepal vrneva kmalu.
Se na potovanje v Nepal odpravljaš tudi ti?
Če se na potovanje v Nepal odpravljaš ti, ali pa poznaš koga, ki gre, si preberi najino Popopotniško prvo pomoč: Nepal.
