Ura je nekaj čez 6 zjutraj. Sončnih žarkov še ni, a nekje zgoraj v krošnjah jih pisane ptice že čutijo na perutih. In kričijo. Ena tako, druga tako. Večinoma lepo, nekatere pa se derejo kot … srake? Vstanemo. Ker hodimo spat pred deveto, imamo devet ur več kot dovolj. Ne umijemo si zob, samo nekaj nataknemo na rit in čez glavo, pa na zajtrk.
Smo na otoku Koh Lanta. V nekem razmajanem resortu, ki je prvi vtis naredil slab, potem pa nam je prirasel k srcu. Morda so krive opice, ki so se vsak večer ob sončnem zahodu kopale z nami v bazenčku obdanem s pisanimi frangipaniji. Ali pa nas je osvojil s klimo (ves dan!) in toplo vodo.
Po zajtrku zajahamo motor. Skuterčka imamo. Enega malo močnejšega od tistega, ki je najcenejši. Plačamo 10 eur na dan za motor in 4 čelade. Pa še en evro za bencin na dan. En dan je bencina zmanjkalo. Na celem otoku. Smo ga vzeli pol litra tu in pol litra tam. Pa smo spet leteli.
Naprej po glavni cesti kakšnih 12 minut, potem pa levo gor v džunglo ima leseno kolibo prijazni stric. Lepo oblečen, z najbolj fancy mašinerijo za pripravo dobre kavice. Pravi, da potuje veliko. Vmes mu uide, da ima na računu pol milijona evrov. Ne vem, kako ga je zaneslo k temu podatku, a se mu je zdelo vredno, da ga vemo. Skuha nam vrhunsko kavico. Otrokoma pa jagodni sorbet. Da ga zastonj. Ipak ima pol milijona na računi. Gig za pol mio!
Pretiravamo. Vozimo se po največji vročini na najbolj odmaknjene kotičke otoka. Po rokah sem že črn, od kolen do polovice stegen rdeč. Art in Lila sta s kremo zaščitena kot kočevska medveda. Nikoli ne pademo. Niti blizu nismo. Vozim varno, počasi. Enkrat samkrat, ko sem jih pustil v piceriji in skočil na bankomat, sem hudiča nažgal do konca in divjal kot bi me lovil trop opic s steklino.
Ob petih popoldan imamo masažo. Prvi dan smo odkrili dve tetki in zdaj se vsak dan vrnemo k njima. “Pridemo ob petih popoldan.” Moja je po obrazu namazana belo in izgleda kot nek tajski lik iz Mortal Kombat. Katkina je bolj prijazna. Obe pa sta intuitivni in močni. Najboljša masaža ever. Medtem ko midva “trpiva”, otroka gledata risanke. Starša leta! Sram me je, da za takšno masažo plačava samo 10 eur. Lila in Art jima dasta vsaki 100 bahtov napitnine.
Zvečer pogosto jemo nekaj “našega”. Pico. Hamburger. Moja logika je, da če vmes “presekam”, bom jutri spet užival v vsem tajskem. Za enkrat deluje.
Na Lanti nismo šli v morje niti enkrat. Smo bili raje z opicami v bazenu, pa še morje res ni kaj prida. Ja, smo razvajeni; na Koh Kradanu je bilo morje namreč eno najlepših, kar sva jih doživela.
Ta trenutek je ura skoraj devet zvečer. Smo 3 ure z avtom severo-vzhodno od Bangkoka, kamor smo danes iz Krabija prileteli z letalom, nato pa hitro najeli avto in se rahlo prestrašeno, a previdno po levi podali na naš 5-dnevni roadtrip.
Kako bo, pe ne vemo. Imamo pa najbolj cute resort na našem planetu. Pokažem več, ko se naspimo!
