Gili otočki so trije. Vzniknili so nekje sredi ničesar. Na enem živi okoli 2.000 domačinov, na drugem le 500. Na najinem menda 1800. Najinega okoli-in-okoli prehodiš v dobri uri in najlepše pri tem je to, da ti vseskozi ponuja pogled na morje “noro bolane barve”.
Otoček je koralnega izvora in na srečo tukajšnjih koralnih grebenov ni prizadejalo globalno segrevanje, niti tsunamiji, tudi ribolov z dinamiti ne.
Ena večjih investicij zadnjih dni je bil nakup dveh mask za snorklanje. Računica je potrdila, da se nama to, glede na predvidene destinacije v naslednjih 4 mesecih, izplača.
Iz izplačalo se je že zaradi včerajšnjega snorklanja. Pol ure sva lebdela na ogromno želvo in jo opazovala med hranjenjem, se iz oči v oči gledala z izvenzemeljskimi box fishi, se bala kači podobne igle, se izogibala ogromnemu in do svojega ozemlja zelo zaščitniškemu trigger fishu, našla fake Nemote …
A najlepši je bil verjetno tale prizor iz videoposnetka. Zgolj 18 sekund, a takšnih, da jih bom sanjal in sanjal …
p.s. – GoPro2 sux pod vodo. 🙁
