In kako je doma?

Na vprašanje “Mic, kako je bilo?” ni odgovora. Ni objektivne Indije. In objektivnega doživetja vožnje z vlakom, meditiranja v ashramu ali uživanja ob “narabutanem” kokosu. Vsi ti dražljaji gredo skozi osebni filter  in se v končni fazi oblikujejo v izkustvo in kasneje spomin tako, kot to dovoli ali želi posameznik.

Večkrat na potovanju sem si sam pri sebi zamrmral tisti najbolj močan verz in Ithace:

Laistrygonians and Cyclops,
wild Poseidon — you won’t encounter them
unless you bring them along inside your soul,
unless your soul sets them up in front of you.

Sam se odločaš skozi katere oči boš gledal na dogodke, ljudi, pripetljaje. Zastrupitev s hrano je lahko neznosno neprijetna, lahko te oropa za marsikatero lepo doživetje, lahko te spravi ob pamet … lahko pa je izjemna izkušnja, ko spoznavaš samega sebe v ekstremnih situacijah, se naučiš nadzorovati jezo, nelagodje, strah in na koncu prides do najpomembnejše lekcije: če si ne boš pomagal sam, ti ne bo pomagal prav nihče.

Nisem pretiran ljubitelj ogledovanja znamenitosti, ki jih na vsaki strani predlaga Lonely Planet. Ne hodim po mestu in delam kljukice. Prav tako ne sežejo visoko na lestvici tiste stvari, ki jih doživim “proti plačilu”. Saj je lepo, ne rečem. Vidiš, doživiš, spoznaš in srečaš. Pa vendar si ne morem pomagati. Vse to je v mojem slovarju tam nekje pod kategorijo “fake”.

Najlepša, najbolj pristna in v spominu najgloblje zapisana doživetja so preprosto tista, ki “jih dobiš zastonj”. Bodisi si jih ustvariš sam, jih najdeš “na terenu” brez pomoči lonelyplanetov, se spotakneš ob njih čisto po nesreči. Nekaj, za kar veš, da je čakalo tam samo na tebe, ni bilo dano nikomur drugemu in hrepeni po tem, da ga izkusiš.

In prav te izkušnje naredijo popotovanja hkrati zanimiva, naporna in nevarna. Bolj kot se izpostavljaš, bolj kot si nadpovprečno zaupljiv in hitreje kot sprejemaš dražljaje, večja je verjetnost za hitrejši srčni utrip. A hkrati … hkrati se povečuje tudi tveganje. Prvič, tveganje, da boš na koncu ostal praznih rok in boš “ustrelil popolnoma mimo” in drugič, da te doleti nesreča, v katerikoli svojih oblik.

Ko si na potovanju nikoli ne razmišljaš o teh zadnjih dveh scenarijih. Preprosto ne obstajata. Takrat zanju ni verjetnosti. Je nična.

Še vedno sem zastrupljen. Danes do zdravnika, nesebično predat nekaj telesnih tekočin, pa da vidimo. Telo se res čisti, ni kaj …