Se trinajst ur. Nocnih 13 ur do dviga s tal in odleta domov, proti smrekam.
Ko sem se vceraj prosil, da mi Indija se zadnji dan pomaga, da jo izkusim z vsemi cutili intenzivno, mi je dala ravno to. Seveda, spet v svojem posebnem slogu.
Hodim proti centralnem parku. S kamerco v roki. Malce sem zapustil to mojo prepolno zaposleno ulicico in vse tiste, ki pristopajo vedno z istim ice-breakerjem “Excouse me, sir. Where do you come from?” in koncajo vedno z istim mood-breakerjem “You wanna see my shop. I have something special.” In ne, to se ne zgodi vsako uro enkrat. To se zgodi na enem pohodu od zacetka do konca ulice (cca en kilometer) vsaj 15-krat. Ko naredis na dan kaksnih pet obhodov, ti pa ze res ne pase vec najbolj in si jih primoran na prijetno aroganten nacin … preprosto odjebat.
“Excouse me, sir. Where do you come from?” zacne, kar med hojo, nekje dalec izven sevanja moje ulice. Pa ne ze spet. Kako se jim da? Kje hudica ima tukaj, bogu za hrbtom svojo trgovino? “You have your shop, right,” mu odvrnem, ne prevec nesramno, pa vendar toliko, da ve, da mi ne pase. “No, man, I just came from Dresden. I live there. I study …”
Njegova zgodba: “My mother is Russian, my father is Indian. So I am Indian when I want to be one. Only then. Man, this country is so fucked up. So unfair. I mean, they just judge you because you don’t have money, for instance. Why man, why? I don’t understand.” Pa se mimo pripelje star gospod, poganja svojo se starejso rikso, za njim pa policijski avto z zvocnikom na strehi. Nekaj mu pravijo. “You see that. They are just picking on him because he is poor. Why man, why?”
“Wanna have some chai, man,” ga povabim in ze sediva v parku. Med ostalimi mnogimi, ki tukaj uzivajo redke tople soncne zarke tega letnega casa v Delhiju. In sta ze tukaj. Dva mala razcapanca. Temna pa se ocitno umazana po obrazu, v umazanih cunjah. “No money,” mu odvrne moj novi kolega Sunny in ga ze v naslednjem trenutku zgrabi za roko. Si ogleduje dlan, na blizu in komentira po indijsko. Cez minuto vstane, me pogleda in pravi: “Come on, we take him to a hospital. Someone bit him couple of days ago. He might get an infection, might lose his arm.”
Resno misli? Pa greva. Najprej mimo stirih lekarn. Nikjer nam nocejo pomagati, ker nikakor ne razumejo, zakaj bi sploh kdo zelel pomagati otrockom iz sluma. Preprosto zavrnejo naso zeljo po nakupu. Kao nimajo zdravila. “Can you believe this, man. This is fucked up. I hate this country, man. It is not like this in Europe.” Res je. It is not like this in Europe.
Prispemo v bolnico. Ogromno poslopje, le nekaj oznacevalnih tabel, skoraj nic osebja. Samo pacienti. Ozki, temni hodniki. Neprezraceni , z razbitimi keramicnimi ploscicami po tleh. Brez svetlobe. Vioki stropi, od tam visijo kabli. Le tu in tam slisim stokanje in vidim kaksen osamljen in oguljen invalidski vozicek. Ni mesto, kjer bi si zelel preziveti noc, kaj sele dve, tri, trideset …
Ko po 45 minutah koncno najdeva otroski oddelek, spet zacudenje. Zakaj bi midva zelela pomagati temu razcapancu. Zakaj? Zakaj? Ljudje, pa saj ste izobrazeni. Prav. Pa traja. In ko po dveh urah koncno dobiva obrazec, da “tamalega” vpiseva v cakalno vrsto, se moram posloviti. Cas je, da se odpravim nazaj, kmalu bo tema, ne vem kje sem, ni najbolj varno, Sunny pa sam pravi, da bo izpeljal sam do konca. “That’s me,” mi rece. In se poslovima.
In to je bil moj zakljucek Indije. Drugacen kot v pravljici, drugacen kot bi kakorkoli pricakoval. A tukaj z namenom. Zelo dih jemajoca izkusnja. Za v razmislek.
Se 12 ur in 30 minut. Spodaj podajam nekaj zanimivih “naj-ev” s potovanja. Se vidimo v Sloveniji.
Hvala, ker ste bili z menoj. Namaste!
Naj stevila potovanja: Vse od 104 do 108
Naj crke potovanja: W in L (as in WaitingList)
Skladba potovanja: Green Day – Good Riddance (Time Of Your Life)
Bend potovanja: Siddharta
Naj trenutek potovanja: Ko me, po tem, ko dam njegovim otrockom fotoaparat za celi dan, ata objame in mi rece: “Thank you! My children happy, me happy!”
Najbolj nepomemben podatek potovanja: Vlak se zacne premikati v povprecju 7 sekund za tem, ko zadnjic zatrobi.
Fail potovanja: Scena z WC papirjem na vlaku
Win potovanja: Dokazal, da zmorem
Slika potovanja: (klik)
Naj zival potovanja: Kingfisher (oba 🙂
Naj sadje potovanja: Papaja
Naj zelenjava potovanja: Paradiznik
Izjava potovanja: Why not, it’s Christmas (primerno za vsako priloznost!)
