Takole nekako, če je to potrebno, obrazložim dejanje, ko izpod kupa umazanih in že po kislo-prašnem dišečih majic privlečem svojega laptopa. Spomnim se sestanka v Sputniku nekje 3 ali 4 leta nazaj, ko sem ves entuziastičen dvema kolegoma razlagal svoj življenjski načrt, kako bi Mic šel potovat v Azijo, kako bi Mic rad imel nekaj v Sloveniji, za kar bi še vedno delal od tam, kako bi Mic rad, da je ta, sicer na prvi pogled mission impossible, njegov lifestyle. Mislim, da sta si takrat morala nadeti pokerface, da ne bi bruhnila v smeh.
Pa lahko rečem samo: “So far, so good!”
Danes, ko je pri vas ne-delja, sva si midva začrtala delovni dan. Ella nama jo je prijetno zagodla tako, da karte za vlak nisva dobila za danes, temveč šele jutri in nama tako ponudila priložnost, da narediva nekaj, kot bi rekle naše babice, pomembnih stvari. Torej, tistih, ki nam bodo plačale penzijo! 🙂
Na Šrilanki je dostop do interneta lažji kot v Sloveniji. Dobesedno. Njihov največji mobilni operater Dialog ima po vsej Šrilanki “milijardo” brezplačnih hotspotov. Vse od hotelov, hostlov, privatnih sob, restavracij, barov, do avtobusnih postajališč, turističnih atrakcij itd. Na vsako to omrežje se lahko priključiš brezplačno, če ti geslo lahko pove lastnik (v primeru turističnih atrakcij in ostalih outdoor mest je pač to nemogoče), ali pa zakupiš prenos podatkov. Cena zakupa 5 GB je 5,6 eur in traja en mesec.
No, in to zgoraj je le ena izmed možnosti. Dostop do wifi-ja je poleg tega brezplačen v večini restavracij in lokalov, poleg tega, pa ima vsaka soba, tudi v največji vukojebini že svoje wifi omrežje.
Res je, da je Šrilanka po letu 2009, ko se je z novim predsednikom zaključila vojna sever-jug, izjemno turistično usmerjena in da se tudi midva tale prvi mesec potovanja gibava v precej “normalnih” predelih, vendar pa ostaja dejstvo, da je ta del sveta (recimo temu od Urala desno), vse bolj in bolj napreden in nas v določenih stvareh že dohiteva, če nam ne že celo kaže hrbta.
