Ko nimaš pojma, kaj greš gledat v kino, potem pa te fičlm prilepi na sedež in si, ne da bi se zavedal, bašeš kokice v usta, kot da je to zadnja hrana na svetu, pozabiš na svet okoli sebe. No, tako. Recimo, da je Nepal ta film. Sem sva prišla brez pričakovanj. Z nekaj skromnimi željami v smislu “bova malo hodila naokoli za kakšen dan dva, kakšno urico na dan”. Pa se je izkazal za deželo pod soncem, ki ji klišejski slogan “Once is not enough” paše kot ledeno pivo ob momotih.
Zadnje štiri dni sva preživela na lokalnih minibusih, ki so naju po naključnem vrstnem redu vozili od ene do druge okoliške vasi. Templji, okusna hrana z ulice, še več templjev, muzeji, srčanja s prijatelji, dobro pivo, posedanja po ulicah … Nepal je brez težav država, v katerih bi lahko “zabil” pol leta, pa bi na to do listi še vedno ostalo nekaj stvari neprečrtanih in kopica dopisanih.
Tole zgoraj je nekaj 360º posnetkov najinega potepanja po Nepalu, spodaj pa še nekaj utrinkov s potepanja naokoli.
Jutri letiva preko Indije (Delhi, here we come) do Bangkoka. Iskreno povedano, lačna sva. In če ne pojeva vsaj pol Tajske, nisva naredila nič. 🙂
