Joey iz Kelly Familly in midva

Včeraj sva dan preživela z gospodom Joeyejm, tistim gospodom iz Kelly Family. No, nisva ravno dneva preživela z njim. Šli smo na eno kratko kosilo. No, ne ravno kosilo. Ubistvu smo šli na kavico. No … ne čisto kavico,, le srečali smo se na uli… No, nismo se čisto srečali, bolj sva mu pomahala na daleč. No, ne ravno pomahala, bolj samo pozdravili smo se. No, ni smo se ravno pozdravili, bolj sva ga samo videla, ko je šel mimo naju. No, ni ravno šel mimo naju, ampak sva ga samo videla na daleč. No, nisva ga ravno videla, ampak … no, pravzaprav sva se peljala mimo ene ladje, ki jo je on enkrat davno tega podaril mestu Rostock in se parkrat zadrla: “Sometimes I wish I were an aaaangeeeeel, sometimes I wish I were you!” 🙂

Lepa dva dneva sta za nama. Sploh včerajšnji je res pokal po šivih. V enem dnevu sva prekajakala rečne kanale mesta Rostok (mimogrede, ime so dali stari Slovani in sicer izhaja iz besedice “raztok”, ker se tukaj reka “razteče” v morje), prehodila vse mogoče sladoledne uličice mesta, jedla lokalne specialitete, zvečer pa nižala povprečno starost na izjemnem klavirskem koncertu priznanih mednarodnih pianistov. Všeč so nama takšni dnevi. Iz vsakega pola po malem.

Sva pa v zadnjih 24 urah dosegla tudi prav poseben rekord. Izgubila sva kar troje.

1. Stekleničko za vodo.
2. Denarnico z vsemi dokumenti.
3. Telefon.

Od vsakega izgubljenega predmeta sva se pomaknila vsaj nekaj (pri telefonu tudi več kot 15) kilometrov in več ur. In, glej ga zlomka (beri: poštenega Nemca), vse sva dobila nazaj. Ja, tudi denarnico z vsemi evri in karticami. Viva Germany!

Ni šans, da bi Nemčijo povezal s tole fotografijo spodaj, ne? Majketi, tudi Nemci imajo svoj košček lepih plaž. Sicer naju celih 19º v vodi ni prepričalo, da bi namočila jajčke in jajčnike, pa sva njihove plavalne spretnosti raje opazovala skozi kozarec vina. Lej, vsakemu svoje. 🙂

Do konca tedna naju čaka sklepni del najinega enotedenskega raziskovanja Nemčije. In danes sva prevzela ključe tega modrega lepotca. Šarmanten je. Veliko je dal skozi. In moder je v vseh pomenih besede. Da se “prižge”, rabi kakšno minuto. Ampak ima pa hladilnik, štedilnik in posteljo. Bam! 🙂