Fotofiniš v neznanem

10 nas je. Največ 10 belokožcev na celem otoku Camotes. Če sva iskala nekaj neturističnega, potem se nama je res usralo. Po 8 urah vožnje (3 ure z busom + pol ure s taksijem + 1,5 ure z drugim busom + 2 ur s trajektom + 1 ura z jeepneyem) sva padla na otok, ki je dobil ime po sladkem krompirju. In ker 7. februarja uradno zaključujeva najino popotniško leto in se za nekaj mesecev seliva na sever Tajske, sva si rekla: “Bo, kar bo!” … in je bilo. Ne bi mogla pristati na lepšem kraju.

Živiva na plaži, ki je zjutraj neskončo belo igrišče, zvečer pa največji bazen kristalno čiste vode. Jeva pri gospodu iz Nove Zelandije, ki je lokalno hrano spremenil v gurmanske jedi. Kopava se v sladki vodi skritih jam in se butava z vesli, ko se delava, da znava kajak pripeljati na otoček sredi jezera. Pijeva rum, kokose in kavico. Z motorjem se voziva sem in tja in nazaj. Z dvigovanjem obrvi pozdravljava domačine, ker je to kul in ker na tem koncu sveta ta gesta ne pomeni “Kaj je lega, a iščeš probleme?!“.

Rada bi delila nekaj random utrinkov zadnjih dni.