Indija skozi moje oci. Zadnjic

Posted on January 13, 2011 by Mic

Vsega lepega …

S taksnimi uckami ... ojoj

“So, sir, which room do you like?” me vprasa bellboy v hotelu J. J. International v zakotni ulicici (beat that!). “Well definetely the one with the window, please.” Seveda, koncno ena pametna odlocitev. Bos lahko opazoval Delhi se ponoci, ne? Ne?

Proti nebu. Skozi labirint

Ne. Okno, ki je bilo ob prvem ogledu sobe zakrito z zaveso ni bilo blagoslovljeno z mojim naivnim dotikom vse do takrat, ko sem dejansko ze izbral sobo stevilka 204, torej v drugem nadstropju, cisto na koncu, pred pokvarjeno klimatsko napravo in mimo vedno dveh starih skodelic z zasusenim robom chaia, levo. Soba 204. S toplo vodo (sicer ne iz tusa), oddejo, televizijo, klimatsko napravo (z octino namerno preprezanim kablom za elektriko) in oknom. Oknom, ki ponuja pogled na bledo rumeno, vsaj tronadstropno sosednjo hiso, katere najblizja ploskev je oddaljena nekaj vec kot 30 cm.

Ce bi lahko, bi pokupil vse in naredil najvecji Vegetarian piknik ever 🙂

Okno tako ne ponuja prav nic drugega kot obcasno zatocisce za golobe, pot za odvajanje smeti in sluzi kot dodatni ojacevalec ze tako skoraj neznosnega in himalajsko mrzlega prepiha.

Ulice so cez noc polne. Taksnih revezev, kot je ta na desni ...

Jutro je. Mrzlo kot ze dolgo ne, pravijo. Najhujsi hladni val v zasnjih 15 letih. Ljudje dejansko umirajo od mraza. Vsepovsod so pozivi k donacijam, k podarjanju starih, rabljenih oddej za brezdomce. Oblecem si moj nov, vceraj za 250 rupijev (4,3 eur) kupljen fluorescentno vijolicen pulover. Se zadnjic v roke vzamem fotoaparat in se sprehodim, tokrat po ulicah New Delhija.

Moj najljubsi. Ingver

Mrzlo je, cutim, a mi ne pride do zivega. Prelepo je, da bi dovolil cemurkoli, da mi pokravi ceprav samo en sam trenutek. “Evo, do your best Ganesha, pa mi pomagaj, da Indijo se zadnji dan zajamem z vsemi cuti. Najbolj cutno in intenzivno,” sem vceraj, preden sem zaspal skorajda ukazal mojemu novemu crnemu kipcu Ganeshe, preko obraza katere se je v tanki, smesno ravni liniji kadila diseca palcka. Ganesha je namrec “god of mind … and mind consists of 5 senses. Smell, taste, touch, sight and hearing,” mi je predvcerajsnjim na vlaku zaupal tisti fant, po poklicu menih. Popolno. Kaj bolj prirocnega bi si sploh lahko zelel.