“Kaj bo pa sedaj z blogom?”

Tik pred koncem sva. Trenutno sva v Novem Sadu. Uživava ob okusnem in poceni domačem sadju, kavici, ki je ne upava spiti predaleč od WC-ja ter večernih koncertih na Exit Festivalu. Prav čudno je, ker naju ljudje razumejo. In ker razumeva midva njih. In čudno, ker zadnjih nekaj dni ne gledava na denar tako “panično” kot preteklo leto in pol. Pa saj ne, da zapravljava brezglavo. Še vedno zapraviva manj kot 30 eur skupaj na dan. A vseeno si privoščiva. Dobro kosilo s pol litra rdečega vina. Pa popoldansko sadje. Pa sladoled. In čez pivo še kakšno viljamovko.

In kaj bo sedaj z blogom? Povsod je lepo je najin dnevnik. Dnevnik, ki ga na srečo radi spremljate tudi vi. Temelji na najinih doživetjih in vse kar barva mozaik vašega ekrana je nastalo v nama, iz najinih osebnih izkušenj in z najino željo, da to v takšni ali drugačni obliki predava naprej.

Tokratno potovanje zaključujeva čez dober teden. In potem bova v Sloveniji. In ne. Ne bova pisala o “Top 25 znamenitostih v Šišiki” in ne bova objavljala vsakega “dunajca”, ki ga bova pojedla v sosednji gostilni. Do datuma najinega naslednjega potovanja želiva namreč na Povsod je lepo ponuditi čim več predlogov za poceni potovanja, popotniških prvih pomoči in konkretnih koristnih prispevkov za popotnike.

V naslednjih tednih bova pripravila obširne prispevke na temo poceni potovanja po Japonskem, konec avgusta pa se na povabilo Nemške turistične organizacije odpravljava raziskovat še ta del Evrope. In če bo vse po sreči, se bova kmalu podala tudi na raziskovanje naše Slovenije in jo poskušala na svojevrsten način predstaviti tujim backpackerjem, ki jih privabi kokodakanje naše kokoši.

Povsod je postal del naju. Katka pravi, da je najin prvi otrok, jaz pa mislim, da je že zrel najstnik, od katerega se lahko marsikaj naučim. V preteklih 18 mesecih sva objavila prek 1000 zapisov, več kot 10000 fotografij in skoraj 3 ure video posnetkov. Že danes, ko berem zapise izpred dobrega leta v Indiji, me objame mešanica evforije in otožnosti. Veselim se branja čez 5, 10 in 50 let.

In piševa dalje. Čeprav bova “doma”, bova poskrbela za to, da boste na Povsod je lepo vedno našli kaj popotniško zanimivega. In ko pa pride spet tisti dan, da bodo najina ramena preklela težke nahrtnike in bodo potni listi spet željno pričakovali vse tiste vize in čirulečarule, pa se znova beremo “v živo”!

Hvala seveda še zavarovalnici NLB Vita, da nama je omogočila polletno podaljšanje potovanja. Draga NLB Vita, lahko vam zagotoviva, da je prav vsak cent vaše donacije nekje na drugem koncu sveta šel v dobre roke! 🙂