Letos sva imela mirno poletje. Hm, mirno? Mislim, da sva skakala več okrog, kot če sva letela kam čez lužo in definitivno naredila ogromno km z najino mazdico. Je pa res, da sva imela vedno blizu wc, vedno malico v avtu (no, recimo) in da nisva bila omejena s prtljago. Pravi luksuz, ki se spodobi za nosečnico v 7. mesecu 😀
Dva velika noska! 
Nemci res delajo bolano dobre štrudle. 
Samostan v Ettalu.
Najina želja je bila, da vožnja ne bi bila predolga, zato sva se odločila za skok med nemške gradove, ki so čisto blizu meje z Avstrijo. Potovanje sva imela razdeljeno na dva dela: prvi del je bil v okolici luškanega mesteca Füssen, ki leži na koncu romantične ceste (odlične za kolesarjenje baje), drugi del pa v okolici ogromnega jezera Chiemsee, oba pa sta posejana z gradovi kralja Ludvika II. Na poti sva bila 5 dni.
Zaradi bližine se nama zdi to odličen izlet za prvomajske praznike ali pa malo daljši vikend, primeren za ljubitelje zgodovine, družine z mlajšimi otoci in ne več tako aktivne kitke (ja, seveda sem to jaz!!). Seveda ga lahko malce skrajšate, še raje pa podaljšate, ker je v okolici ogromno kolesarskih in pohodniških poti ter aktivnosti, ki jih počnete na jezerih.
Predlog krajšega potovanja Gradovi Ludvika II. in nemška jezera po dnevih:
Ta lepa knjižnica, Füssen.
1. dan: Füssen. V romantično mesto, obdano z gorami, sva prišla po kosilu, kjer naju je okoli peljala hudomušna gospa Renate. Po ulici stari 2000 let, do bivšega benediktinskega samostana (Benediktinerkloster St. Mang), ki je sedaj mestna hiša, muzej in prostor za manjše koncerte (v tem samostanu so prvi v Evropi izdelali lutnjo!). Tukaj sva šla tudi v eno izmed lepših knjižnic, kar sva jih kdaj videla – je okrogla in odlična za narest kakšno fotko! Le Kitajcem se je treba izogniti … Obiskali smo tudi cerkvico, kjer smo našli skupen jezik ne-vere in se iz srca nasmejali Renatinim šalam. baje vodi tudi ture za otroke – najdete jo na: lrcarre@t-online.de.
Na koncu dneva smo se okrepčali z bavarskimi dobrotami v restavraciji Zum Hechten kot so Käsespätzle, posebne testenine s sirom.
2. dan: Grad Neuschwanstein. Eden izmed tistih pravljičnih gradov, kjer si predstavljaš, da so živele princeske … poleg Ludvika II. Sicer sem malo sopihala ob 20min hoji iz parkirišča do gradu, ki sedi na hribčku, obdan z gostim gozdom, ampak je tudi ta sprehod prijal po vožnji iz Füssna (gor vozi tudi avtobus). Vstopnice moraš kupiti vsaj uro prej, ker dobiš vstop na določeno uro in noter spuščajo na 5-min interval, ki je določen glede na jezik ture po gradu (tako da pazite se zamudniki. :D). Pravijo, da je najlepše priti pozimi, ko ima grad belo oblekico, poleg tega je zelo malo turistov, okoliški hribi pa super za smučanje. Po ogledu gradu sva skočila še na kosilo ladjici po jezeru Forggensee, kjer se lepo vidi grad od daleč. Za zaspance mogoče te ladjice ne priporočava, ker je vožnja rees počasna in obstaja nevarnost, da si bo telo želelo odpočiti. 🙂
Žal se zaradi dežja nisva mogla sprehoditi med krošnjami, ampak to je sigurno bolj aktivna opcija za tiste, ki imate radi lepe razglede.
Grad Neuschwanstein, foto: Füssen.
3. dan: Ettal. Naslednje jutro sva se po obilnem zajtrku odpeljala do mesta Ettal, kjer je imel Ludvik II. še en manjši grad Linderhof, ki ga je imel baje najrajši. Kaj pa je kralj, če nima več gradov? 😀 Grad je bil sicer luškan, midva pa sva najbolj uživala v res lepem vrtu, ki ga obdaja. Kosilo sva jedla v restavraciji Ludwig der Bayer, kjer sva za sladico jedla jabolčni štrudl s toplo vanilijevo kremo! Nomnomnom.
Po kosilu sva šla še na kratek sprehod po dolini Ettala (ki ima več možnosti pohajkovanja, od kratko kitkastih do daljših ornk tur, ki imajo BOLANE razglede) in si ogledala samostan (brezplačna tura v nemškem jeziku ob ponedeljkih in četrtkih ob 15h), ki ima btw tudi svojo pridelovalnico likerjev. Popoldne sva se zapeljala do Chiemseeja (sej poznate tisto znamko športnih oblačil? :D), ki je ogrooooooomno jezero in si po krajšem počitku privoščila tapas večerjo v španski restavraciji Hacienda. še sedaj sanjam te tapase.
Sanja svinja kukuruz. Je rekel Mic. Neuschweinstein. 
Razgled na Hopfen am See. 
Silhuete.
4. dan: Chiemsee. Je ogromno jezero, za katerega Mic pravi, da se je mimo peljal vsakič, ko se je meljal proti Minknu. Midva sva imela karto za trajekt, kjer sva lahko obiskala različne otočke – v bistvu samo slediš nemškemu urniku. 🙂 Ludvik II. pač ne bi bil Ludvik II., če si ne bi dal zgraditi še ene palače na otoku Herreninsel. OGROMNE palače v stilu Versajske palače. Way to go, Ludvik! Otok lahko tudi obhodite v dveh urah. Midva sva skoraj bolj uživala v manjšem otočku Frauenchiemsee, kjer se je Mic vrgel v vodo med račke, jaz pa sem se sladkala z marcipanom, ki ga izdelujejo lokalne nune. V eni izmed restavracij sva poskusila tudi ribe iz jezera.
5. dan: Wendelsteinzahnradbahn. Kdor pa tole v prvo prav izgovori, mu pa dava za pivo. 😀 Po pravici povedano, si niti pod razno nisem predstavljala, da bom v zadnjem tromesečju obiskala tole goro (visoko čez 1800m), ampak zaradi gorske železnice se je dalo! Sicer sva tudi na sam vrh in dol hodila kako ureo po stopnicah, ampak se je splačalo, ker je bil razgled res lep. Do sem vodijo tudi številne pešpoti, kar je super za vse, ki imate radi aktivne počitnice. Če še niste utrujeni, se lahko sprehodite po šotnem gozdičku. Midva sva se po takem naporu odpravila kar domov, proti Ljubljani.
Kje spati?
Füssen: Mestece Füssen je obdano z različnimi jezeri, zato je najlepše, če se nastanite ob enem izmed njih in imate na voljo vse aktivnosti, ki jih ponuja jezero, lepe jutranje razglede in roza sončne zahode. Do mesta hitro pridete z avtom, okoli pa so tudi čudovite gore, kjer lahko hodite na dnevne izlete, tudi s kolesom. Midva sva spala v hotelu Alpenglühn (Hopfen am See).
Chiemsee: Tudi tukaj je objezerskih destinacij ogromno in dejansko ste z avtom hitro povsod, katerikoli otoček želite obiskati. Midva sva spala v Hotel Bayerischer Hof (Prien am Chiemsee).
Za več informacij lahko pokukate na njihov IG, FB, YT in Twitter.
Kdaj iti?
Pravijo, da je ta regija fina in poleti, ko se lahko kopaš v jezerih in hodiš po gorah ter kolesariš, in pozimi, saj imajo nemška mesta njihove značilne adventne sejme ter bližnja smučišča. Midva potrjujeva, da je bilo pozno poletje dober termin, sva pa imela malce dežja.
Če iščete krajši aktiven oddih za prvomajske ali krompirjeve počitnice, vas bo Ludvik II. velikodušno sprejel med svoje gradove. Samo ne izgubite se v kakšni zlati sobani.
