Ob vsakem novem kraju, ki ga obiščeva se vprašam: “Kako bi izgledal, če bi na enkrat odstranili vse turiste? Bi ostal enak? Bi se ekosistem porušil? Bi domačini izgubili delo?” Za Indijo denimo lahko brez pomisleka trdim, da je država, ki bi (v veliki večini) ostala povsem ista. Ima svoje običaje, svojo kulturo, svojo življenjsko pot. Če si tam, ali pa te ni. Medtem ko kakšen tajski otoček ali obalni Bali … tam je zgodba povsem drugačna. Odstrani vse turiste in opazuj, kaj se dogaja. Zapirajo se shopping mall-i, domačini izgubljajo službe, podirajo jumbo plakate.
Saj ne, da so mesta, ki so vzbrstela s prihodom turistov kakorkoli slabša, le iskanje avtentičnosti je lahko tam izredno naporno in včasih tudi brezupno dejanje. Prav s tem v mislih na najini poti poskušava izbrskati tista mesta, vasi, otočke, kjer je kocka turizma postavljena na temelje lokalne avtentičnosti … in ne obratno.
Ta trenutek rahlo dežuje. Vsako jutro se namreč čez tropski gozd na vzhodi zvali ogromen siv oblak in zalije kokosove palme, bananovce, sramežljivke (ja, sramežljive mimoze!) in vse ostalo, kar lahko opišeš z enim samim predivnikom: zeleno. In ko mine, spijeva kokos. Velik, zelen, pravkar utrgan z drevesa. 40 centov pa se napiješ in naješ.
Če pogedaš prek prve vrste ladjic in igrivih valov, se pred teboj narišejo zeleni otočki, ki jih je davno davno nekdo s preveč časa, domišljije in velikansko paleto barv raztrosil po turkiznem morju. Paradise Islands, Exotic Island, German Island. German, ha? Imajo tam pivo, klobase in preste? Ne, ne. Le pet visečih mrež vpetih med palme. Pa se da tam prespati? Ravno ta trenutek delava na tem … menda se da in upava, da nama uspe!
Gledaš gor in med listi palm loviš zvezdne utrinke. Zamenjam za vse na svetu …
Živio, uživača,
predlani sem se potepala po Filipinih. Palawan je nekaj boljšega, Port Barton tudi. Obudila sta mi spomine, lepe. In tako imam dve prošnji: ena je pozdraviti malo maserko Chrest (upornica, 21 let, 1.5m,45kg), toplo vama priporočam masažo pri njej, ta mala je strup. Druga je pofotkati plakat s palawanskimi kačami, ki visi pri vhodu v Bamboo. Rada bi namreč končno pogruntala, kateri kači je bila všeč moja kopalnica v Sabangu. Stric Google mi ni znal pomagati.
Vse to vaju prosim le zato, ker vem, da se tam neskončno dolgočasita :).
Če sta moje sorte, kar sklepam po vajinem pisanju in lokacijah, vama El Nido ne bo preveč všeč. Se bosta pa najedla pic. Za boljši vtis tam pa poiščita in počohajta medvedjega mačka… ali mačjega medveda? v Greenwiew na poti do normalne plaže Orange Pearl ali nekaj takega. Včasih so imeli par, potem pa je možak naredil luknjo v streho in pobegnil, ona pa ga čaka. Skozi luknjo zleze ven tudi ona, a le zato, da bi ga pričakala tam.
Takole, naloge in nasveti so razdeljeni, zdaj se mirno lahko vrnem k vajinemu pisanju in mojemu sanjajočemu spominjanju na pretekla potepanja.
Uživajta še naprej,
Meta (i ja bi, sine)
PS: pozabila vprašat za mirovniško lozinko, firbec pa mi ne da mica, ops, mira…
🙂 sva se pa nasmejala! 🙂 Jutri se podava nalogam naproti, do takrat pa le en lep pozdrav iz Port Bartona! 🙂