Zdaj vidim le še ljudi. In njihove običaje, navade, vrednote. Ni več mej. Ni več viz. Ni več različnih valut. Je zgolj ena krogla sredi vesolja, ki jo delim z ostalimi sedem milijardami. Hodimo pokončno, uporabljamo roke, nekerim se je poslabšal vid in nosimo očala. Govorimo z jezikom. Včasih se razumemo, včasih ne, pa nič zato. Uporabimo roke za geste, ustnice za nasmeh, mivko za risbico.
Smo le še ti. In jaz.
