Pa je prišel naš težko pričakovani roadtrip! Zakaj smo se odpravili ravno sem, ste lahko ujeli v Micevem prispevku. V Barceloni sva bila že oba, ampak doooolgo časa nazaj, obema pa je v spominu ostalo sproščeno vzdušje in dobra hrana. Barca bo naš cilj!
Potovanje z avtom je bila najbolj logična rešitev za kombinacijo moje nosečnosti in korone, zato smo se odločili, da v pogon spravimo našo prostorno kravo. BMW X4 za tiste, ki se malo bolj spoznate. Zaradi vojne situacije nam je ECO način vožnje prišel še kako prav in tako smo lahko splanirali pametno točenje goriva (beri. za manj kor 2 eur/l).
Planirala sva 4-5 ur vožnje na dan, da ne bi bilo prenaporno za Lilko, moj rahel križ in konec koncev, za voznika. Imamo to srečo, da Lila v avtu ne bruha (če niso ravno grozni ovinki) in da jo kar hitro zmanjka za kako uro. Ostali čas pa je seveda potrebna animacija. Kaj več o tem v enem izmed naslednjih prispevkov.
Nekje se moramo ustaviti – Cremona
Priznam, da smo prvi postanek izbrali skoraj s šestilom – po 4,5h vožnje! Izbrali smo rdeče mestece Cremona, ki je bilo dom izdelovalca violin Stradivarija. Luškano mestece z impresivno cerkvijo in muzejem violin, v katerem smo pohajali rahlo do precej lačni, ker se je vse odprlo po 19.30h, mi pa še neprilagojeni potovanju s fiksno idejo o večerji ob 18.30h. Fast forward, jedli smo junk in ne v kakšni božanski italjanski gostilnici. Stanovali smo na ogromnem agroturizmu Cascina Farisengo, kjer imajo simpatično kužko in svoj ribnik z mini gozdičkom, ker se pri njih odvijajo tudi poroke.
Azurna obala – Nica
Je kdo rekel sveže ostrige, turkizno morje in sladoledni makroni? Ja! Nica je to definitivno ponudila na svojem velikem francoskem pladnju in mi smo ga z veseljem sprejeli. Pa še repete smo želeli! Sicer so zame surove stvari in vina žal v večini odpadla, ampak sem se pa potolažila s kakšnim francoskim crepe-om več. Stanovali smo zelo blizu starega dela mesta v hotelu Busby in bili zelo blizu dogajanja. Plaža je res čudovita, restavracij z morsko hrano malo morje, pijača s pogledom na sončni zahod preko palm pa je bila pika na i … pred hudo večerjo. 😀 V Nici nismo imeli posebnega načrta, ampak smo samo uživali v utripu mesta in dobri hrani. Nica je bila pravo hedonistično presenečenje našega tripa.
Kam v Provanso? Luberon.
Do Provanse smo zavili po malce daljši (in definitivno bolj vijugasti poti) preko kanjona Verdon. Še vedno nisem prepričana, če je bila prava odločitev, ker je bila pot zares naporna. Lila je enkrat bruhala (kar vedno prinese neko akutno travmo) pa še do kosila nismo prišli, ker so bile vse restavracije zaprte zaradi nizke sezone. Ne, resnično, ob 13h smo jedli pogrete pice v edinem kafiču, ki je bil odprt. Je bil pa pogled na zeleno vodo res čudovit, čeprav mogoče rahlo nevreden truda. Priporočam v sezoni, ko je kaj odprto!
Nadaljevali smo v srcu Provanse – v območju Luberon. Dali ste mi res veliko predlogov in želela sva se umestiti v pravo pozicijo za raziskovanje. Stanovali smo v čudoviti mini vasički, ki je včasih pripadala samo eni družini, sedaj pa so jo spremenili v rustikalna stanovanja z imenom La Providence. Čeprav nas je Provansa pustila malce na cedilu zaradi nizke sezone (kjer je odprtih res malo trgovinic), smo lahko uživali v sobotnem marketu v bližnjem mestecu Apt, pohajkovali v bojda najlepšem provansalskem mestecu Gordes in nakupili škatlo vina v Château la Canorgue, med drugim tudi vino, znano po knjigi/filmu Leto dni v Provansi. Sivke sicer sploh nismo pogrešali, hrano pa, tako da nas je reševal bližnji Leclerc! 😀
Simpatični Avignon
Kot zadnjo postajo v Provansi smo si izbrali drug del Provanse – malo večje mestece Avignon. Tu pa smo si dali duškai! Spet smo lahko jedli po mili volji, raziskovali arhitekturo – palača papežev je res čudovita (plus to da imajo zelo zanimiv virtual realuty tour!), kukali v male butične trgovinice in nekateri smo izkoriščali popusta na francoske lekarniške kreme za sončenje. Ups. 😀 Stanovali smo v hotelu Danieli, ki je bil mogoče malce temen, ampak poceni in res v centru vsega.
Če povzamem naš obisk Provanse – cene prenočišč so bile res nizke, moram pa priznati, da bi se raje vrnila v malo višji sezoni in v malo več dogajanja. Obiskovali smo namreč res prazne vasice, kjer ni bilo nič odprto, predvsem pa smo imeli problem pri hrani, kar nas je precej omejevalo, še posebej z majhnim otrokom, ogromnim želodcem in nosečnico. 😀 Na koncu smo kupovali v supermarketih in si večerjo delali doma, za kosilo pa ponavadi našli edino restavracijo, ki je bila odprta v okolici ali pa jedli junk food. Pa vendar je škoda orientirati raziskovanje samo po odprtih restavracijah, ker ponavadi delamo ravno obratno – planiramo potovanje po dobrih restavracijah! Če boste v podobni situaciji, predlagam, da si izberete malo večja mesta ala Nica in Avignon in delate izletke od tam.
Kaj pa sedaj? Via Barcelona!!
