Tu se konča cesta.

Velike nahbrtnike sva znova pustila kar nekje, se vsedla na prvo prevozno sredstvo in se podala raziskovanju naproti.

“Kam greva?”
“Kar nekam.”
“Kakšne 3 do 4 urice stran, ok?
“OK.”

3,5 ure stran od Luang Prabanga, idiličnega mesta, kjer sva preživela laoško novo leto, leži obvodna vasica Nong Khiaw. Ker sva v zemljevid Laosa bolščala znatno premalo, odzven imena ni imel priokusa. Pač, še eno mestece v Laosu. Še eno naselje lesenih kolib, prijaznih domačinov in za odtenek predrage hrane srednje dobrega okusa.

In potem zagledava tole …

Potovanje v Laos. Nong Khiaw.

Paleta za največje egoiste med slikarji.

In tole …

Potovanje v Laos. Nong Khiaw.

… da te potegne vase.

In za na konec nama pomaha še sonce. In gre. Takole …

Potovanje v Laos. Nong Khiaw.

Nong Khiew. Vasica nekje na koncu ceste. Od tu naprej greva le še po reki.

Ravno danes sva se pogovarjala, da bo morda en mesec v Laosu malce preveč. “Res je lep in poseben, a postane monoton.” Vzamem nazaj. In čeprav ena lastovka še ne prinese pomladi, mislim, da se bo najino raziskovanje po reki navzgor izkazalo za nežno božanje očesnih mrežnic.

Preberi tudi kaj od tega

Vpiši svoj komentar ...

Loading Facebook Comments ...

Leave a Reply

Your email address will not be published.