Trenutno smo v Cordobi

Tajska

Ni fajn bit bolan na rajski plaži

Naš četrti dan na tajskih otočkih. Uf, kot bi padel v eno veliko črno luknjo. Takoj po pristanku iz Hong Konga se je začelo s praskanjem v grlu, ta trenutek pa že oba z Lilo leživa na najini veliki postelji v veliki sobi z ogromno kopalnico, in že tretji dan kuhava na 38 (Mic) in 39 (Lila) stopinj Celzija. Očitno ne bo enostaven prehlad, ampak neka super kitajska korona.

Na srečo smo si otoškega življenja privoščili dovolj. Vsega skupaj dobrih 14 dni in bodo tile trije dnevi kmalu pozabljeni. Je pa biti bolan na potovanju vredno cele vrste slabšalnih pridevnikov. Od grozno, do neumno, do … škoda.

Lila me ves čas sprašuje “Zakaj sem bolana, jaz bi rada snorklala”. Prvi dan, ko sem še bil koliko toliko OK, sva šla dvakrat snorklat. Lila še tega nikol prej ni počela v morju, le parkrat v bazenu na začetku potovanja v Bangkoku. Ampak glej ga zlomka, iz prve je osvojila tudi to in skozi dihalko ves čas vzklikala medmete navdušenja ob pogledu na vse tiste ribe, ki smo jih do sedaj gledali le v knjigah. Najlepše od vsega pa je bilo to, da sva se ves čas snorklanja držala za roke. Sem upal, da bom to doživel čez kakšno leto ali dve, pa me je prijetno presenetila že zdaj 🙂

Otroka sta na naši samotni plaži v sedmih nebesih – neskončen peskovnik, topla voda, sonček. Kopamo se zjutraj in zvečer, vmes jemo, imamo opoldanski spanec in zdaj ko je padla še Lila, celo pogledamo kakšno risanko (nekaj sva jih snela z Youtuba in jih imava zapečene na računalniku). Za naju (zadnje dni še posebej za Katko, ker jaz ležim) pa je to dela krat deset. Sploh prvi dan in dokler pri postavljanju mej ne prideš do: “OK, lahko ješ pesek, ampak šparaj se še za večerjo!” Se pa tudi tu, tako kot vedno, sčasoma vneseš. Zdaj ne tečeta več kamikaze style proti največjemu valu in ne silita v prepad čez najvišjo skalo.

Upam, da se z Lilo čim prej postaviva na noge in bomo lahko vsaj še kakšen dan ali dva v celoti izkoristili naš Tanote Bay. Kaj čmo, tudi to je del potovanj.

p.s. Že 10 let je z nami na poti tudi Vita Življenjska, ki skrbi za to, da potujemo kar se da brezskrbno in bi nas rešila, če bi se kaj podobnega temu zgoraj razvilo v bog-ne-dej kaj hujšega. Vsem popotnikov toplo priporočava njihovo zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco NLB Vita Tujina.

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Še en dan pa bo “Happy Holi”

Jaipur sva zapustila tako hitro, da sem med triurno vožnjo z avtobusom proti Pusharju,...

Ponujava “Popotniško prvo pomoč”

Zagotovo največji, a hkrati tudi najbolj zabaven izziv popotnika, je situacija, ko se znajdeš...

6 krajev, ko potrebuješ le mir!

Saj poznaš občutek, ko imaš vsega dovolj, ko potrebuješ nekaj časa samo zase, ko...

Destinacija: Laos

Še 10 ur. Še ena noč in pustila bova Chiang Mai za seboj in...

Snorkeling v Hikkaduwi

Katka je bila  na Baliju in okoliških Gili otokih, jaz sem kolena rezal na...

Food p0rn: Vietnamska hrana

Lahko imava drisko, da teče z naju in bruhava na vsakih 30 minut. Pa...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime