Trenutno smo doma.

Najbolj brano

Vikend oddih na Koroškem

“Tu je pa oči hodil v šolo.” Smo stali pred veliko stekleno-rumeno stavbo v središču Slovenj Gradca.
“A ko si bil otrok?” vpraša Art.
“Malo večji otrok,” odgovorim.
Zamišljen obraz.
“A si veliko pojedu?”
Ja, najbrž sem res.

Na kmetiji Ravnjak.

Na povabilo Discover Koroška smo en vikend preživeli v objemu gozdov in pod budnim očem Uršlje gore. Koroška nam ni tuja. Poleg tega, da sem tja hodil v srednjo šolo, je še pol naše žlahte iz tistih koncev. A verjetno si ravno zaradi tega nikoli nismo dali priložnosti, da bi se tam obnašali kot turisti. No, zdaj smo se.

Naša baza je bila na turistični kmetiji Ravnjak in ne glede na to, kje vse smo že prenočili na tem našem ljubem planetu, so kmetije pa über alles oz. po koroško iberales. Seveda je takoj padla vožnja s traktorjem, pa rabutanje hrušk, hranjenjen male kozice, ki je izgubila mamico in odganjaje velikega kužka, ki je ob pogledu na Katkino kosmato jakno izgubil kompas za svojo živalsko vrsto.

Za Arta so bili highlight Pergerjevi bonboni (sladko prekletstvo, ki nam je diktiralo vsa pogajanja naslednjih 5 dni), za Lilo pa obisk adrenalinskega parka na Kopah. Da takoj naslovimo slona v sobi. Višina ni zame. Vse kar je višje od 2 metrov in pol povzroča neznanske bolečine v jajčkah in sprošča skoraj neustavljivo željo, da bi se vrgel dol. Očitno sem nalezel še Arta, ker sva tokrat fanta vse te vragolije ozpazovala od spodaj. Sta pa punci uživali še za naju.

Ste že slišali za Štrekno? Vrhunsko. To je kolesarska steza, ki povezuje Dravograd (tik ob meji z Avstrijo) z Velenjem. Nam najlepši predel te poti (in, priznamo, edini, ki smo ga odpeljali skupaj) je predel med Mislinjo in Hudo luknjo. Arta sva posadila na otroški sedež, Lila pa se je peljala že sama. No, pa saj ni bilo težko. Gre namreč ves čas navzdol. Poleti vozi tudi Štrekna bus, ki vas prevaža sem in tja po trasi. Še pridemo, zagotovo.

Zadnji dan smo na hitro skočili še v Železarski muzej v Ravne na Koroškem, se poslovili od Slovenj Gradca in hitro k babi Olgi v Velenje na kosilo. Popoln domač vikend, vam pa ga priporočava kot idejo za čas jesenskih počitnic.

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Megla, dež in Guinness.

"Imam dobro novico," nama je napisal kakšen teden nazaj. Kevin. Kolega popotnik iz Indonezije,...

Ne gre nama tale Hong Kong

Ne najdemo se s temle Hong Kongom. Danes je točno polovico našega potovanja (26....

“Noro, mangoti ležijo po cesti!”

Andamanskih otokov je 325. So nekje na sotočju vplivov Myanmara, Indonezije in Indije. (Poglej...

Kamele in vodka. Uzbekistanska puščava.

Sedimo na vrhu sipine. Ura je nekaj minut do šestih zvečer in po celodnevnem...

Da vas ne bo kap pri nakupu letalskih kart!

Tradicionalno sva čas med Božičem in novim letom namenila nakupu letalskih kart. Tokrat nas...

Wakatobi (2. del) – Kaledupa. Pri domačinih.

Nekaj dni na rajski Hogi je bilo dovolj. Bila sva sama, morje mirno, da...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime