Po 2 mesecih smo na poti domov.

Malezija

Ipoh – je to najcenejše mesto v Aziji?

Karkoli pojemo, stane 10 eur. Slastni piščanec, dve juhi z rezanci, kalčki in en sok? 10 eur. Srednje velika porcija hrustljavo zapečenega pujska, riž, en sok? 10 eur. Dve asam laksi, juha z rezanci, pohan piščanček? 10 eur. Jutranja kavica, par sladičk, dve juhi z rezanci in še vsem mogočim, ena limonada? 10 eur.

Katka uživa. Lila uboga. Art že gleda, kaj bo ušpičil 🙂

Po hitrem preračunu s Katko ugotavljava, da je Ipoh eno najcenejčih mest, kar sva jih obiskala. OK, bila sva že v kakšnih obskurnih indonezijskih vasicah, kjer sva bila prvi beli glavi, kar so ju videli in sva pač jedla, kar in kjer so jedli domačini. Ampak, da bi imeli pa vsega polno rit, gurmanska hrana na vsakem vogalu, zraven pa še sladičke in kavice in pomela? Tega pa za ta denar še ne. Plus, da nas vsaka normalna vožnja s taksijem stane natanko 1,13 eur? Juhuhu!

Smo v mestu Ipoh, ki ga večina popotnikov po Maleziji izpusti, mi pa smo ga dodali, ker sva doma prebrala, da je vredno. Vlak (udoben in hiter) iz Kuala Lumpurja nas je v dveh urah odvrgel na kolonialni postaji in takoj za tem, ko smo se parkirali v našem apartmarju (dve spalnici, dve kopalnici, velika dnevna, baze = 45 eur na noč), smo začeli naše kulinarično popotovanje.

To je to. Umazani plastični stoli in kovinska razmajana miza sredi ceste. <3

Spet je malce kot nek lov na zaklad. Napise na hišah razumemo še manj kot prej, saj so namesto v malezijščini, večinoma v kitajščini. Gledamo, kam hodijo domačini, gremo tja. Pogledamo na sosedjo mizo, kaj jejo, in rečemo: “Točno tole bi.” Najlažje, brez kompliciranja.

Vse se dogaja zelo hitro. Restavracije so po navadi specializirane za eno ali dve stvari in kuharji jih pripravljajo utečeno, kot po tekočem traku. Vidi se jim, da to delajo že desetletja in lahko roke delajo brez možgan.

Po 14 dneh smo opravili tudi naš prvi laundry. Oblačili smo se na hlape. Obračali gatke in če majice niso smrdele preveč, so bile še ok. Danes smo vse skupaj vrgli v en kovček in jo odpeketali do najbližjega laundryja, kjer tetki ni bilo čisto jasno, kaj želimo zdaj s tem kovčkom. 10 kilogramov cunj. 10 eur. Prevzamemo jutri ob 10. Potem pa še na zadnjo ipoh asam lakso in z vlakom naprej proti Penangu.

Napisali smo tudi kartice. Znamka za do Evrope? 20 centov. Res upam, da pridejo na cilj. 🙂

Radi jemo. Radi se imamo. Imamo še 18 ur v tem luškanem mestu.

Kolko let že dela tele rezance? 10 lt? 20? 50?

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

O stroških, tk mal, za filing!

"Tk mal, za filing bom napisal neki o cenah." "OK, kul." "Bom dal tiste tavišje cene." "Kul." Soba:...

Skriti kotički Kuala Lumpurja

Ostrigli Arta? Check.Pojedli vse duriane? Check.Šli na razgledni stolp? Noup.Spili prvo pivo? Noup.Odkrili nove...

Priprave na pot – Tajska v štiri

"Maldivi?""Kaj pa vem," odgovorim, "mislim, da bo Lili hitro dolgčas. Saj je lepo in...

Predlog potovanja: 1 teden na severu Gardskega jezera

Naši izleti ob Gardskem jezeru so nam ostali v res lepem spominu in prav...

Predlog potovanja: 17 dni z avtom po čudovitem Omanu!

Oh, Oman. Kdo bi si mislil, da je ta arabska država tako očarljiva! Tja...

Ta vlak, ki tiho pelje

Če bi moral izbrati en samo stvar, ki bi jo brez obžalovanja počel do...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime