Siem Reap je mesto na severu Kambodže, kamor vsak popotnik ‘mora’ priti, če želi doživeti Angkor Wat – največji tempelj na svetu. Vendar pa veliko popotnikov ne ve, je da je Siem Reap tudi eno najbolj simpatičnih mestec v Aziji! Nama je se je prikupil že v prvih minutah. Nekaj, kar se zgodi zelo, zelo redko.
Kako priti v Siem Reap?
Mi smo sem prileteli z Air Asio iz Bangkoka, povratno karto pa vzeli iz Phnom Penha, saj bomo v naših 10 dneh obiskali še otoke na jugu. Za povratno karto smo odšteli 140 eur na osebo, če bi leteli samo v Siam Reap in nazaj iz istega mesta, bi za karto odšteli 120 eur.
Če boste prileteli v Phnom Penh, boste do Siem Reapa prišli za cca. 15 eur z busom/kombijem ali za okrog 80 eur s privat taksijem. Midva vse pogosteje kupiva takšne vozovnice preko spletne strani 12go.asia, ki ima vse možne tipe prevozaz na enem mestu in zelo realne cene.
Trenutno so vsi kopenski mejni prehodi Kambodže s Tajsko zaprti zaradi vojne, ki je nekako pod kontrolo, ampak seveda preverite aktulano stanje. Kar lahko trdiva je, da vojna, v kakršnikoli obliki že, na turistične kraje tako na eniu, kot na drugi strani ne vpliva.
Viza za potovanje v Kambodžo
Preden prispete, si uredite vizo za Kambodžo – to je lahko e-viza in jo je treba urediti vsaj 3 delovne dni prej, cena pa je je $30 na osebo (otroci plačajo isto). Lahko si jo uredite tudi na letališču (on arrival), kjer imajo za to posebna okenca in načeloma je proces kar hiter. Pri nas ni bilo gneče in tudi fotografije ne potrebuješ, plačaš lahko s kreditno kartico (ali pa moraš imeti točen zesek). Vizo dobiš za 30 dni.
Taksi iz letališča, ki je oddaljeno cca 1h od mesta, stane $35 z avtom in $25 s tuktukom.
Kako se premikati po Siem Reapu?
Večinoma ljudje uporabljajo tuktuke, ki so res poceni in jih lahko enostavno naročiš prek aplikacije Grab. Če ga ujameš na ulici je za krajšo razdaljo okoli $2, preko Graba pa pol ceneje (kar se sliši skoraj preveč poceni). Za daljše izlete se dogovoriš direktno z vozniki: tuktuk stane cca $25 za celodnevni izlet (te pelje na lokacije in počaka), klimatiziran kombi pa cca $70 na dan (vse se dogovoriš vnaprej). Mi smo vzeli dva dni ture s kombijem (klima res pasala), zraven dobiš ekstra še kakšo pivo, hladno vodo, razne prigrizke in po vsakem prihodu še hladno brisačko, ki tako sedeeee. Tuktuk pa je zabaven, ker več vidiš mesta. Malo kombinirajte ali pa se odločite glede na želje in to, kako tolerirate vročino.
Naši vozniki v Siem Reapu:
Sam s kombijem: +85512275851
Ty Dara z Batman tuktukom: +85589781044
Trikrat lahko ugibate, kateri je bil otrokoma bolj všeč. 😀
Kaj videti v Siem Reapu?
Angkor Wat
Oziroma cel kompleks starodavnega mesta Angkor, ki si ga lahko pogledaš za $37 za enodnevno vstopnico (cena velja za odraslega, za otroke do 12. leta pa je brezplačno). Pomembno je, da ta vstopnica velja tudi dan prej, od 16h naprej, kar pomeni, da si lahko ogledaš tudi en dodaten sončni zahod. Templjev je ogromno in veliko ljudi poroča o ‘templed out‘ stanju, kjer si pogledaš toliko templjev, da ne veš več, kaj gledaš.
Mi smo se tokrat odločili, da pogledamo ‘best od the best‘ in šli na sončni vzhod na Angkor Wat (bilo je enakonočje in res poseben dan), tempelj Ta Promh (tu so snemali film Lare Croft), kjer tempelj preraščajo drevesa in Bayon temple, poznan tudi kot faces temple, ki je znan po velikih obrazih, ki ga krasijo z vseh strani. Sončni zahod dan prej smo si ogledali iz templja Phnom Krom, ki je na hribu in gleda na riževa polja.
Sončni vzhod na Angkor Watu je bil čudovit, ampak opozarjam, da otrokoma ni bilo najbolj zabavno vstati ob 4:45 in do 6:15 čakati na sonce. 😀 Tisti dan je bilo tam ogrooomno lokalcev, ker ima ta dan poseben pomen, saj sonce zaradi pomladnega enakonočja vzide natanko nad sredinskim templjem. Za tem smo si vzeli še turo (vodiča je priporočil voznik Sam, ampak ga ne bi priporočala, bi raje našla koga boljšega), kjer smo uro in pol hodili po templju. Angkor Wat je čudovit in čuti se vsa ta tisočletna energija.
Tempelj Lare Croft in tempelj obrazov pa sta bila že manj obiskana in za nas še bolj čudovita, ker smo se lahko počasi sprehajali in raziskovali posamezne prostorčke. Artu so bile seveda najbolj zanimive naključne palice, ki so ležale po tleh in niso skoraj nič drugačne od tistih v Umagu! 🙂
Še najbolj zanimivo je to, da templji sploh niso zelo zavarovani. Še vedno lahko hodiš po vseh teh starih kamnih in šele nedavno so na določenih delih postavili stopnice in pode, da se ne bi stari kamni poškodovali. Pri nas bi bilo najbrž to vse v pleksi steklu s tičoenmi opozoril in kaznimi do 5 let zapora.
Raziskovanje templjev smo začeli ob sončnem vzhodu in zaključili po kosilu, šli na en powernap in potem imeli še en popoldan za razvajanje z masažo in hrano.
Beng Melea tempelj in jezero Tonle Sap
Malo daljša tura z dobro uro vožnje do manj poznanega templja Beng Melea ($10 na odraslega, brezplačno za otroka), kjer smo po nesreči poskusili čebelje gnezdo z živimi čebelcami in njihovimi ličinkami (proteini!). Lila je bila še najbolj navdušena – ne vem, kaj je to z njo in žužki!
Jezero Tonle Sap smo sprva skoraj izpustili, ker občasno piše, da je ‘tourist trap’, ampak se je izkazalo, da je prav luštno in zanimivo. Ljudje živijo v hišah na res visokih kolih, ker se gladina jezera zelo spreminja (+- 15 metrov). Mi smo bili v suhi dobi, zato so bile hiške visoko nad nami. Tam imajo tudi farme krokodilov in ogromno izdelkov iz krokodilje kože, kosti, lobanje, nagačene mladičke (jezuskristus). Na zlatorumenem jezeru, v katerega se stekajo vse reke, imajo tudi policijsko postajo in kopico restavracij.
Po temu izletu smo šli domov počivat, nato pa še na sončni zahod na Phomn Krom tempelj, iz katerega se vidi daleč na riževa polja. Na poti smo videli tudi zanimive prigrizke – pečene kače! Lili nismo povedali, hihi.
Priporočajo tudi izlet v Kulen narodni park, kjer se lahko kopaš pod slapom, a mi smo ga zaradi časovne omejitve izpustili. Je pa ta park ključnega pomena za Angkor, saj je ta nastalo prvo mesto in tamkajšnja peteroglava gora je služila tudi kot inspiracija za Angkor wat.
Apopo – podgane, ki iščejo mine
Apopo je zelo zanimiv center, kjer izveš vse o podganah, ki iščejo mine še vedno skrite po kamboškem podeželju. Brez skrbi, podgane so dovolj majhne, da ne sprožijo mine. Tehtajo dober kilogram, za sprožitev pa je potrebnih 5 kil. Otroka sta uživala, a priznam, da je težko najti besede, ko te malček vpraša, kaj je to mina, zakaj so jo postavili, zakaj ubije človeka in še in še.
Vojni muzej in Killing fields
Baje je cel svet zamižal na obe očesi, ko se je odvijala državljanska vojna (1970-1975) in nato genocid izpod rok režima Khmer Rouge (1975-1979), ki je izbrisal kar 2,5 miljona ljudi. Vojni muzej je muzej na prostem, kjer so kar na travi razstavljeni tanki, en ogromen helikopter, ogromno orožja in deaktivirane mine. Slik ni tako veliko, zato je ta muzej manj naporen za otroke. Tam je tudi vojni veteran, ki za manjšo donacijo pove svojo življenjsko zgodbo (grozno!).
Killing fields pa so množična grobišča, kjer so pokopani ti ljudje. V enem prostoru so narisane slike, ki precej nazorno kažejo mučenje in ubijanje, zato sem otrokom nisva dovolila. Zunaj je stvar manj nazorna, je pa razstavljenih nekaj kosti in lobanj, ter nekaj podatkov o ljudeh, ki so izvajali genocid in tudi informacije o njihovih sojenjih. To so res težke teme, ampak glede na to, kako nedavno se je to zgodilo, je to pomemben del Kambodže.
Pub Street
Veliko več kot samo ulica barov za popivanje – tukaj so zelo dobre restavracije, poceni masaže (naša najljubša je bila Temple massage), trgovine s spominki. Ulica se zvečer spremeni v walking street, tako da niti prometa ni in še lepo je osvetljena.
Kandal village
Kandal village je ulica manjših simpatičnih trgovin in restavracij. Tukaj sva pila odlično kavo v The little Red fox espresso, jedli smo odlično mehiško hrano v Maybe Later in kupili luškano sliko hornbill ptičev v galeriji simpatične umetnice Tamare Vann. Ulico naprej smo se tudi uredili pri frizerju (Arta je pedenalo 7 deklic) in kupili božanski jackfruit v trgovini s sadjem. Lučaj naprej je tudi reka, ob kateri se je prav luštno sprehoditi in nadaljevati do Pub Streeta.
Mi smo v Siem Reapu totalno uživali in si deifnitivno želimo nazaj! Mestece ima posebno energijo, kjer na svoj račun pridejo uživači in tudi navdušenci nad zgodovino. Priporočamo vsaj 3 noči tukaj! 🙂 Uživajte!
