43 ur v Istanbulu je bilo hkrati znatno premalo, a dovolj, da sva užila polnost, ki jo izžareva mesto. Izlet na dlani in Turkish Airlines sta poskrbela, da sva lahko tokrat skrbi s prevozom in iskanjem namestitve dala na stran in se že prvo uro prvi dan zapodila v labirint ulic starega mesta. Modra mošeja, Hagia Sofia, Cisterna Basilica, Grand Bazar, Spice Bazar, pa ta kebab in ta sladica, sok iz granatnih jabolk, chay in za njim še kavica …
Na pot sva odšla seveda le z dvema malima nahrbtnikoma in zvrhanim košem navdušenja nad tem, da sva spet v popotniških čevljih. “Kako se počutiš?” sem jo vprašal prvo jutro, izubljeno med vonjavami tisočerih začimb. “Kot doma,” je odgovorila. In res je bilo. Kot pri prijazni sosedi čez cesto. Tisti, ki ima vedno nekaj dobrega za pojest in vedno skuha najboljši čaj.
Ker bo najino življenje po nekem čudnem naključju (o tem kdaj drugič) v prihodnjih mesecih gravitiralo ravno proti tistemu koncu sveta, nama Istanbul vsekakor ne uide. Ali kot bi rekla Katka: “Instambul je super!”
