Trenutno smo v Chiang Maiu

Azija

Ure. Te dolge ure.

19 ur za tem, ko sva v obcestni restavraciji popekla debelo krastačo in nekaj trenutkov kasneje pri uličnem zobraju popravljala mojo odkrušeno petico desno spodaj (seveda gospod za to ni želel nikakršnega plačila), sva stopila na majavo ladjo in zasedla vsaj 50 cm prekratki postelji v spodnjem nadstropju.

15 ur za tem, ko sva mirni gospe v lekarni z nazornimi kretnjami in pripadajočimi medmeti razložila, da potrebujeva tablete proti slabosti in jih dobila kar cel kupček (seveda različnih barv), sva jih s potnimi dlanmi ponesla proti ustom in hlastno pogoltnila.

13 ur za tem, ko sva gospodično v mini krilu, ki nama je prodala vozovnici za na otočje Con Dao, vprašala: “Kako dolgo pa traja vožnja?” in nama je brez pomisleka odgovorila “Samo 13 ur.” sva se spraševala, za koliko točno se je zmotila. In ali je mogoče, da so ti valovi, ki ravnokar razmetavajo prepolne vrečke z bruhanjem po palubi sem in tja, razlog za to, da se bo tale kalvarija nadaljevala še kar nekaj časa?

3 ure za tem sva stopila na trdna tla. “Trdna”. Po nekih fizikalnih zakonih prav gotovo, a najina organa za ravnotežje sta imela svojo zabavo še naprej.

7 ur po pristanku sva se zbudila v majhni, čisti sobici v zaspanem mestecu Con Son. Mestecu, kjer ravnokar močan veter prinaša glasove vseh desettisoče tistih, ki so jih med vietnamsko vojno tukaj z najbrutalnejšimi metodami mučili skoraj do smrti. Skoraj, ker je bilo tako še bolj boleče.

30 minute za tem, sva na povabilo štirih kvartopircev zvrnila vsak svoj štamperl riževega vina in kmalu za tem potešila še razdražena želodčka.

Minuto za tem, ko končam tale zapis, stopiva nekaj korakov od hotela na lokalno tržnico in si privoščiva nekaj v slastne sadeže ujetih vitaminov.

In potem zaspiva. Zjebana na hard! 🙂

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Kraljice v Hotelu Toplice

Verjetnost, da boste kot gost obiskali Grand Hotel Toplice, je 2 % (hotel letos...

Animisti pripravljajo dež. (Myanmar trek, 1. del)

“Si za nekaj drugačnega?” sem jo vprašal, ko mi je ob zajtrku prisedla z...

Vesolje.

Zdaj vidim le še ljudi. In njihove običaje, navade, vrednote. Ni več mej. Ni...

Indonezija 360º

Še zadnja noč v Indoneziji. Sva na letališču v Jakarti, ura je nekaj pred...

Katjuša in Dimitrij

... bežita iz še enega mesta, ki so ga s prijemi modernih strategij koloniziranja...

Ella. In ura je 5 zjutraj.

Ura je 5:10. Zbudil sem se na najmanjši postelji. Ever. Dolga je natanko 180...

Utrinki

Komentarji

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime