Veliko mesto. Pisane luči. Poceni hoteli. Stojnice s hrano, ki je ne znam niti izgovoriti. Mrzlo pivo, ki vedno pokliče še vsaj dva prijatelja. Ulični prodajalci, ki ti brezplačno ponudijo še inštrukcije pogajanja. Minute, ki se zlijejo po dolgih ulicah. In ure, ki te zvečer pripeljejo v čisto posteljo.
Ko sem nekoč še lomil palčke v bendu naio ssaion in sem pogosto googlal “naio ssaion”, mi je stric Google vedno napisal: “Did you mean Nato Saigon?”. Saigon. Ali Ho Chi Minh City. “Prestolnica” južnega Vietnama.
A kaj vse sva danes počela?
- Po 10 mesecih sva jedla kruh. Noro! In nekaj vsaj odobnega salamam.
- Spila sva 4 odlične kave in 5 mrzlih piv.
- Obiskala vojni muzej in s cmokom v grlu sklanjala glave pred fotografijami.
- Jaz sem se namilil. Cel.
- Šla sva na foot massage.
- Katka je oblekla kratke hlače!
- Dala sva perilo v pranje! Skoraj vse. Torej vseh 5 majic.
Jutri greva v mesto ob morju in, če bo Buddha dal, ujameva 12-urni trajekt na otočje Con Dao.
