Ko sva se podala v džunglo, sva vedela, da jedla najbrž ne bova preveč dobro. Ampak v mojih fantazijah sem vseeno videla mangova drevesa, banane, pasijonke in kokose, mmmm. No, zelo sem se zmotila. Domačini jedo sadje samo občasno, pa tudi raste ne za vsakih vogalom. Obožujejo pa durian 😉 Zbrala sem nekaj najpogostejših jedi. Če te zanima več, klikni na gumbek! 🙂
Durian: smrdljivo sadje, ki pa je lahko noro okusno, če je sveže obrano. In v džungli je vedno svež. Tukaj ga jedo za zajtrk, kosilo ali večerjo, ko pridejo obiski pa tudi za malico. Psi ga obožujejo. Poskusila sva več vrst duriana, od mehko smrdljivega z malimi trdimi konicami do tršega z blagim okusom in mehkimi daljšimi konicami. Samo ne reci ne po prvi degustaciji 🙂
Sago: magični škrob iz visoke palme, ki je vsakdanja hrana Mentavajcev, nahranimpa tudi svinje, kokoši, mačke in pse. Vsestransko, ni kaj! Treba ga je skuhati, zato ga zavijajo v sago liste ali pa babmusova debla in ga dajo na ogenj. Govorili so tudi o palačinkah iz saga.
Sago črvi: veliki zvijajoči se črvi in njigove črnordeče mame, ki se jih ne bi branil niti Bear Grylls, lahko najdete v vsakem gnjijočem sago drevesu. Mic pravi, da niti ni tako slabega okusa, meni se je pa kar obračalo že ob pogledu na njih. Domačini jih najraje spečejo nad ognjem, ne branijo pa se tudi živih.
Kokos: ne uporabljajo ga prav veliko, včasih ga dodajo k sagu ali pa z njim nahranijo kokoške. Je pa zanimivo, kako ga “naribajo”, saj to naredijo na s trnji posutem listu ene izmed raslin iz gozda.
Opice, srnjad in divji prašiči: na vsake toliko se moški spravijo lovit v džunglo. Midva jih sicer nisva videla, pri vseh doma pa je polno dokazov v obliki lobanj. Starejšo hišo imaš, več lobanj imaš.
Kokoši, pujsi, gosi in race: večina ima vsaj eno vrsto živali, ki prebivajo pod samo hišo. Ko so zares lačni, si privoščijo meso, ki ga na žalost vedno razkuhajo do nerazpoznavnega v vodi, brez kakršnihkoli začimb, sago pa pomakajo v juho. Midva sva se komaj zadrževala, da jim nisva postavila enega roštilja 🙂
Žabe: zaradi dežja vedno najdeš stoječo vodo v kateri živijo žabice. Skuhajo jih v bambusovih palicah.
Školjke: naberejo jih v reki tako, da se potopijo par metrov v vodo s pomočjo palice. To je žensko opravilo. Nisva jih poskusila, ampak meni ni preveč žal, ker je rekla izgledala precej umazana.
Riž: ki ga večinoma prinesejo turisti, ker nekatere družine nimajo denarja, da bi ga kupile.
Sadje: ki ga občasno naberejo v džungli. Kdaj pa kdaj uspeš najti kaj kislega, mogoče kakšen magosten ali pa rambutan.
Moram reči, da je mentawajska hrana res brez okusa. Imajo vse pogoje, da bi si okusno zapekli meso, ampak mogoče se jim enostavno ne da ukvarjati s tem. Naslednjič jim pa pokaževa en žar 😀
