5 razlogov zakaj NE potovati v Indijo

Indija je kot kozarec velikih, sočnih, s pekočo papriko polnjenih oliv. Lahko jih obožuješ, oblizuješ, srkaš, grizljaš in užiješ vsak grenko-kislo-sladki atom. Lahko pa se ti zgolj ob pogledu nanje, kaj šele ob stiku ogabno slanega okusa s tvojimi brbončicami, obrne peristaltika in na mizo predse povržeš še tisto nekaj bureka, ki si ga včeraj ponoči uspel poslati v želodec pivu in tekili na pomoč.

Če razmišljaš o tem, da bi stopil v vrsto na indijski ambasadi, izpolnil goro obrazcev, neznancu zaupal svoje bančne izpiske in po vrhu vsega plačal še vrednost dvajsetih piv za pisano nalepko v potnem listu, pa se že tukaj pojavljajo pomisleki, potem preprosto obupaj.

In če prideš korak dalje, potem sem si dovolim podati še 5 razlogov, zakaj NE potovati v Indijo.

1. V Indiji je gneča neznosna

Brez dvoma. Indija je država z največ prebivalci, vsaj pol toliko, kot kažejo uradni podatki, jih živi še nezabeležnih. Ulice so polne, avtobusi so polni, vlaki so polni. Povsod čakaš, kot neumen, če karkoli ne gre po planu, se prav nihče ne obremenjuje. Nihče se ne postavlja v vrsto, nihče te ne jebe, če se poskušaš v vrsto postaviti ti.

2. Indija je tako glasna, da znoriš

Uf, ja. Hupe v rikšah, motorjih in avtomobilih so na mešanici metamfetaminov in steroidov. Nemalokrat te bo oblil zvočni tsunami hupe, četudi bo njegov sprožitelj zgolj 30 centimetrov za teboj. In ko boš preživel to, bo izza vogala prihrumel pisk, resk in tresk pokvarjenega, do konca privitega zvočnika, seveda ob spremljavi še nekaj teh. Vsak s svojim hinduističnim napevom. V unisonu fauš.

3. V Indiji je vroče in vlažno za znoret

In bolj kot želiš temu ubežati, bolj švicaš in sopihaš. Ko se opoldanskih 45 stopinj Celzija zažre v betonski pragozd umazanih mest in ko zaradi izpada elektrike tudi klima v tvoji sobi ne pomaga kaj preveč, tvoji možgani izobesijo belo zastavico in se dajo na hybernate.

4. V Indiji te nategne vsak, ki ima 5 minut časa

Domačin plača 10, ti plačaš 100. Kolega pred teboj je plačal 200, tebi bo gospod zaračunal 5000. Poskušaš se spogajati, a brez uspeha. Ker v danem trenutku nimaš izbire, plačaš. Indija kriči: “Vzami ali pusti!”, ti nazaj “Jebemti mater!”, ona pa samo še: “Težka bo! Haha!”.

5. Indija je umazana in ogabna

Po ozkih uličicah se cedi mešanica kravjega dreka, kanalizacije, pljunkov, gnile zelenjave in kakšnega trupelca. Smrdi tako močno, da je tvoj nos že zdavnej dal odpoved. Razkužilo za roke dela nadure in bog ne daj, da moraš kje na WC. Saj bi se zvečer stuširal, a je pravkar zmanjkalo vode in tako v umazano posteljo ležeš umazan še ti.

Sem pretiraval? Skoraj nič. Indija je vse to zgoraj. Umazana, divja, neizprosna, zajedalska, neprizanesljiva. Ob njej kampiranje na Rock Otočcu leta 2000, ko dixijev še niso čistili vsaj dan trikrat in je bila tekoča vroča voda le bled spomin na domačo kopalnico, izpade kot nedolžna ovčica.

Stojiš v vrsti, čakaš na vozovnico za vlak. Pod spodnjo levo rebro te žulji komolec tega na levi, na hrbtu nosiš težo vsaj treh od zadaj, nos si zapičil v rdeč turban pred seboj in vdihnil pot prejšnjih nekaj dni. Slabo ti je in že nekaj dni imaš drisko. Lačen si, pa ti vsa hrana smrdi, žejen, pa ne moreš do vode. Vroče je za znoret in me ritnicama teče struga potu. Nekdo se dere nekaj, česar ne razumeš in izza vogala prihaja oglušujoč hrup hup.

“Faaaaak,” se zadereš, ker res ne veš več, kaj bi storil.

Pa se obrne prijazen gospod, ti ponudi kozarec osvežilno hladne vode in pred tvojim obrazom pomaha z improvizirano pahljačo. Ponudi ti še sladek piškot in okoli tebe naredi še malce prostora. Čeprav ob tem ne požanje ravno odobrovanja vajinih sotrpinov, raztegne ustnice do ušes in z najbolj simpatičnim angleškim naglasom pravi:

“Hello sir, how are you? Where are you from? Is that your wife? Love marriage? You have any kids? You want to have some chai? Do you like India?”

Indija je kot kozarec vloženih oliv. Si, ali pa nisi. Samo to je. 🙂