Tile Tajci so včasih res zabavni. Tri dni smo se z gospodom in njegovimi sodelavkami dogovarjali za snorkeling izlet po okoliških otočkih. Kam gremo. S kom gremo. Koliko nas bo. Kaj bomo jedli. Kakšno opremo potrebujemo. Kdaj bomo nazaj. Vse smo se zmenili. In potem pridem na dan izleta, pokažem s prtsom na plavutke, ki čemijo na tleh in vprašam: “Can I take these for snorkeling?”. In ona meni nazaj “Snorkeling?!” kot da sem ji rekel, naj mi zračuna kosinus od lubenice. Noro.
Itak, da sva na otočku srečala Slovence. Pa-ram-pa-pam … pa-ra-pa-pam-pa-pam! In vemo, da naša sedmerica nismo edini listi naših gora. Faini smo Slovenci. Tako malo nas je, ampak srečamo se pa povsod in potem je pač treba spiti eno pivo, pa drugo, pa to in ono. In smo šli skupaj še na izlet po okoliških otočkih.
Ni bilo tako mišljeno, ampak na koncu je izlet izpadel kot lepo spontano darilo za Katkin rojstni dan. Dobra družba, turkizno morje, pisane ribe. Priznava, da sva imela zelo, zelo nizka pričakovanja glede snorklanja in da sva bila na koncu prijetno presenečena. Na krajih, kjer smo pokukali pod gladino, so bile korale prav živahne, ribja čorba pa bi lahko bila zelo pisana.
Najini plani pa so sledeči. Par dni bova še tukaj. 🙂 Potem pa jo mahneva v Ubud, mestece na Baliju.
Všeč mi je interpretacija let! 🙂 Drugače pa res fin blog. Super sta in veliko sreče vama želim še naprej. Uživajta na max!
Hvala <3