Kdaj se človek počuti najboljše? Ko je obdan s prijetnimi ljudmi. Ko naredi nekaj dobrega zase in za druge. In … ko seveda dobro je! 🙂 Včerajšnji večer sva preživela v prijetni družbi gospe Rushi iz Bangladeša in se prepuščal njenim kulinaričnim dobrotam. Kje? V Skuhni. Kje? Točno tako. Tudi nama ta beseda do nedavnega ni pomenila še nič. A, ko so nama predstavili njihovo zgodbo, si rečeš: “Pismo, kako nisem tega poznal že prej?”
Skuhna je mini restavracija na Trubarjevi v Ljubljani, v kateri svoje zgobe prek kulinarike predstavljajo migranti iz Afrike, Azije in Južne Amerike. Ja, dejansko to poteka tako, da gospa Rushi v želji po boljši izobrazbi pride v Slovenijo, se vpiše na magistrski študij, poleg tega pa kakšen večer v Skuhni še kaj skuha in z gosti deli zgodbe iz, v njenem primeru, Bangladeša. Ob vsaki jedi, ki nama jo je prinesla na mizo, nama je povedala kakšno zanimivost. Nekaj o njihovi pisavi, o tem, kdaj pijejo chai, da bi lahko bila njihova plaža eno sedmih čudes sveta, da ribe pred peko umijejo vsaj 8-krat … Volk zelo lepo sit, koza pa lepa in cela!
V Skuhni dogaja vsak dan. Vsak dan namreč kosila pripravlja nekdo drug. Zdaj iz te, zdaj iz one države. Ob vikendih pa pripravljajo še posebne večerje, kot je bila tale najina, občasno pa tudi filmske večere, delavnice za otroke (kdo ne bi želel otroku povedati, da svet ni raven, temveč lepo okrogel?!) in predavanja.
Če iščete nekaj posebnega, nekaj ob čemer se boste počutili dobro in za po vrhu še sito, potem se en večer le povabite v Skuhno.
