Po 2 mesecih smo na poti domov.

2014

Indija skozi moje oci. Prvic.

Tista, z rumenimi belonicami.
Na zelezniski postaji.
Nas bus v Bollywood. Bollybus, recimo.
Iz ulice.
Tik pred odhodom vlaka.

p.s. Iskreno se opravicujem, ker ne morem nalagat fotk, ampak racunalniki so mega pocasni, ponekod nimajo USB prikljucka in ce sem cisto iskren, se mi te trenutke toliko dogaja, da ne prenesem teptanja z nogo medtem ko cakam, da se vse tole pocasi, pocasi, pocasi nalaga. Naj bodo besede v vecini dovolj …

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Sorodni prispevki

Sorodne objave

Indijska viza “in da house”

Lep dan je bil. Spet eden tistih, ko informacije šibajo na vse strani in...

Spomini na Indonezijo … v Ljubljani!

"… in sva tu. Na zemljevidu je tole mestece napisano by-the-way, nekje tam spodaj...

Male skrivnosti …

Vedno so mi bile všeč drobne skrivnosti. Tiste, za katere se želi, da jih...

Ljubiti. Izgubiti.

Izgubiti nekoga je verjetno nekaj najlepšega, kar lahko doživiš. Oddaljiti se od nečesa, kar...

Zaupam ti, ne zaupam ti …

“…and Sheeva. She is the goddess of?” je bilo navkljub rahli omotici ze moje...

Nikoli sam.

"Nikoli nisem bil sam. Nikoli nisem vodil. Vedno sem se premikal, kot so mi narekovali....

Utrinki

Komentarji

  1. Tako doživeto, kot izpod tvojega peresa privre vsaka beseda, nam je verjemi zaenkrat povsem dovolj. Film, ki ga doživljaš, se v moji glavi ob vsaki prebrani besedi predvaja. Super je. Firbec pa mi vseeno ne bo dovolil, da bi rekla nč fotk, kolikor se bo le dalo, jih deli z nami.
    Uživaj, uživaj in pazi nase.
    Pozdrav iz na novo zasnežene Slovenije.
    lp

Odgovori

Vnesi odgovor
Vnesi ime