… želja, največja, uresničljiva in vedno bližje.
Ugotovil sem, da pravilno funkcioniram izključno takrat, ko vsak atom moči usmerjam v doseganje najbolj divjih želja. Ni skrivnost, daleč od tega. Korak za korakom pripravljam telo in duha za tisto, s čimer bom lahko mirne vesti rekel: “Zdaj pa lahko umrem.”
Danes sem nekje v skritem kotičku trdega diska našel tole skico:
Skica je nastala 27. septembra 2009. Takrat še v dvoje. Takrat še skromno. Takrat še previdno. Danes razmišljam s še manj trezno glavo, širše odprtimi učkami in hitrejšim utripom. Vem, da se bo leva stran rdeče črte raztegnila mnogo globlje, desna pa se ne zaustavi dokler: “Vanuatu – Mic, Mic – Vanuatu. Uživajte!”.
Danes sem naletel na blog nekega popotnika. 15 mesecev je potoval okoli sveta. Francoska Polinezija, Oceanija, Jugovzhodna Azija, Osrednja Azija, Severna Afrika, Evropa, Južna Amerika. Odlično zastavljen plan, premišljeno, z res lepim naborom najlepših destinacij. Vse lepo in prav, ampak … 30.000 €?! Moja računica za dve leti potovanja, sicer izključno po Bližnjem Vzhodu in Aziji znaša maksimalno 10.000 €. Res je, da v ta plan brez kančka pomisleka vključujem totalno “low budget” način življenja, ampak vseeno. 30.000 eurov? To je 2.000 € na mesec. Samo za izhodišče – v Indoneziji sva preživela s 350 € na mesec, v Indiji računam zapraviti ravno toliko. Pri takšni računici lahko na najdaljšem potovanju zapravim nekaj več kot 410 € na mesec.
So stvari, tam daleč nekje, ki ne stanejo prav nič. Odvisno kaj iščeš. Preprosto tako. Pogovor s prijazno gospo v mirni vasici ne stane nič, petje ob ognju nekje na pretirano zeleni riževi plantaži ravno tako. Mravljinci po telesu, ko slap s telesa spere vse tiste drobne od sonca razbeljene kamenčke … objem tistega, ki ga imaš najraje, ne da bi spregovoril eno samo besedico. Tam daleč nekje … Kjerkoli. Povsod je lepo.
