Leta 2007 smo trije kolegi ustanovili svoje podjetje. D.o.o. Z eno samo idejo, obilico entuzijazma, prekomerno, res prekomerno dozo poguma. Pa smo zaceli. Tistih 8k evrov za zacetni kapital, pa je slo. Aja, se druzbena pogodba, da si razdelimo procente. Zdej pa res. No, samo se vloge razdelimo, pogruntamo kaj od nas hoce racunovodkija in kaj davcna. Evo, direkt na trzisce. Seveda prej se nekaj sestankov s poslovnimi partnerji (vesele obrazke gor) in poslovnimi konkurenti (resne obrazke gor). In zdej smo. Samo se prodajamo. Samo to se. Iz dneva v dan, najvec ponoci.
Vse ostalo je postalo nepomembno. Vse je bilo postavljeno na stranski tir. Valda, kaj pa. Saj ti ostali nikoli niso razumeli nasih resnih obrazkov, razmisljanja ob pivu in kovanja samo nam razumljive strategije.
Ta trenutek sedim v dvorani, kjer bodo cez nekaj minut podelili priznanje Gazela za najbolj rastoce podjetje v Osrednjeslovenski regiji.
Nekoc sem sanjal o temu. Najbolj od vsega sem si zelel moci. Bolj kot zlate mastercard in vile na Bahamih. Moc! To je tisto, kar te zvecer pospremi v lepe sanje. Spostovanje zaradi mogocnosti…
Uuuuf, kako mi gre danes na bruhanje…
Objavljeno izpod sonca z mojim BlackBerryjem.
