Bom kratek. Zelo. Sem tako prijetno utrujen, da se intenzivno prilizujem vsaki mišici v telesu. Menda jim je všeč to, prilizovanje namreč, in se znajo celo odpevedti jutranjemu “muskelfibru”.
Razmišljam. Razmišljam o tem, kaj je dober dan. Kdaj rečemo, da je bil dober dan. Nimam odgovora, priznam. Ni enostaven, je sestavljanka tisočerih kriterijev, vsakomur svojih lastnih. A prepričan sem o nečem: dober dan se meri v količini prenešenih informacij med nami in okoljem. Več kot damo in več kot sprejmemo v zameno, lepši je dan. Ni nujno, da gre za neke skrajno poduhovljene, altruistične izmenjave, niti ni nujno, da gre v sami osnovi izključno za prijetne informacije. Pomembno je zgolj to, da se čutimo del nečesa, da vemo, da v okolju zasedamo svoje mesto, da naše besede in dejanja povzročajo re-akcije in dajejo povratne informacije.
To je le en atribut. Ostalih še ne znam ubesediti …
Lahko noč.
..če sm dosegla več kot sem pričakovala..
mal za hec-
http://www.youtube.com/watch?v=Dh94YadocCg
🙂