Ne najdemo se s temle Hong Kongom. Danes je točno polovico našega potovanja (26. dan) in čeprav nerada, si morava priznati, da sva po 5 lokacijah, pri čemer nam je Vietnam dal kar tinte pit, precej utrujena. Nekako sva imela v mislih, da bomo prišli v Hong Kong počivat (pač, veliko, urejeno mesto, vse na dosegu roke), pa ni tako.
Totalno sva ga kiksnila pri rezervaciji sobe. Vzela sva nekaj, kar je zgledalo “dovolj dobro”, vseeno plačala nezanemarljivo malo (110 eur za dve sobi), na koncu pa smo pristali v tisti sobi iz prejšnjega prispevka. Brez okna, brez zračenja, 6 kvadratnih metrov s kopalnico vred. Nog nisem imel kam dat, kaj šele otrok, da bi se lahko vsaj malo igrala. Pa smo zbežali predčasno. Čeprav sva imela rezerviranih 5 dni, smo po dveh šli v drug hotel. Totalno neekonomična odločitev, ampak ko je treba, je pač treba. Zdaj smo v normalnem hotelu, pri čemer samo ena soba od dveh smrdi po cigaretih. Imamo pa velika okna. Vredu bo.
Danes sva se pogovarjala, kaj nama na Hong Kongu ne paše. Nekaj je, pa ne znava dat točno prsta gor. Poskušam po alinejah, da vidim, če sploh zveni smiselno:
- Ljudje hitijo, nič se ne pogovarjajo. Vsi med hojo buljijo v telefone, tako da sem jim jedva umikam na pločnikih.
- Zelo, zelo malo je street fooda. Komaj kaj najdemo. Imajo pa noro okusne vaflje!
- Vse trgovine so ali super fancy, ali pa izdelki za Kitajce, ki jih mi zaboga ne razumemo.
- Če hočemo kam prit z vozičkom, ni šans! Nosiva ga ko “mutava” čez tisoč in eno stopnico. Smo pa naštudirali pot do igrišča v parku, kar je super!
- Vsi so zelo čisti, mi pa malo umazani, popackani, v razvlečeni trenirki. Občutek je, da ne sodimo sem. Danes so nas vzeli malo na piko, ker so mislili, da smo nekaj ukradli iz Zare. Smo kupili včeraj, ampak je še vedno piskalo na izhodu.
- Vse, kar smo šli pogledat, je prispelo pod pričakovanji. Opisi na spletu so spektakularni, v živo pa nas je pustilo malo ravnodušne.
- In poleg vsega zgoraj je vse še zelo drago. Nimava občutka svobode, da lahko gremo malo sem, malo tja, poskusit to, poskusit ono … Zdaj smo se nekako vdali v usodo in zapravljamo več, kot smo si zadali. Value for money je za naju tukaj konkretno slabši v primerjavi z velemesti, kot sta denimo Bangkok in Toyko.
Ni pa grozno. Zdaj ko smo se sprijaznili, da tako pač je, da smo balkanci-na-kitajci, imamo dneve temu primerne. Otroka vsak dan na igrala, starša na kakšno dobro kosilo. Spijeva pivo iz 7-eleven, večerjo kupimo v supermakretu in jo pojemo na klopci z razgledom na lightshow.
No, glavni razlog, da smo sploh prišli v Hong Kong je itak Disneyland, tako da … kljub slabi vremenski napoved za ponedeljek (palerine smo že nabavili), si nadejam, da bomo doživeli nekaj res lepega.