“Dajmo ga zdaj izžet, verjetno vsaj 3 leta ne bomo nazaj tukaj,” je moja rahlo nepremišljena in neutemeljena, pa vendar verjetno precej resnična izjava. Bangkok je naš azijski dom. Zdaj sva se sem vrnila že desetič, četrtič z otroki in čeprav ga poznava verjetno samo 1-3 %, lahko rečem, da ga obvladamo že toliko, da vsako minuto vsakega dne izkoristimo do obisti.
Se pa dejansko res spogledujeva z idejo, da bi Tajsko na naslednjem potovanju v celoti zaobšli. Kar je približno tako, kot rečemo vsako leto, da letos pa res ne gremo na Hrvaško in potem tako ali drugače vedno vsaj za en teden pristanemo tam dol nekje.
V Bangkoku imava dve ljubi lokaciji, kjer vedno rezervirava prenočišča. Prva je stran od modernega dela mesta, nekje v 1-kilometrskem radiju okoli razvpitega Khao San Road. Ta lokacija je blizu reke, kar omogoča hitre in enostavne premike na nekaj zanimivih lokacij, hkrati pa je v samem centru backpackerskega sveta, kar nama še vedno diši.
Druga lokacija je nekje med MRT postajališčema Siam in Asok. To je bolj moderen del mesta, z velikimi nakupovalnimi središči, SkyTrain povezavami in kakšno nobel restavracijo. Ampak brez skrbi, samo zaviješ dol iz glavne ceste, pa si v drobovju Bangkoka z okusno ulično hrano, ladyboyi in tuktuk izpuhi. (Ravno včeraj sva šla z Artom na en sprehod po zakotnih ulicah in pred nama so iz nekega na pol porušenega hotela stopili vsi zalimani najprej en fant (zahodnjak), potem še njegova punca (zahodnjakinja) in nato še en luškan tajski ladyboy, se prijeli za roke in šli verjetno skupaj za zajtrk. In ne, Katka ni za. :))
Včeraj nas je pot zanesla po dolgem času spet v China Town. Pfff, kakšen zabaviščni park za čutila pa je to. Diši po mangotu, prodajajo pečene škorpijone, duriana na tone, pečene prašičje kože na vsakem koraku, na tem vogalu igra tajski pritlikavec na “mandolino” (otroka oba plešeta pred njim in scena je nekje med bizarno in noro lepo), tam čez cesto v mikrofon poje slepec in zbira denar za svoje sotrpine. Masaže na vsakih deset metrov, zraven pa akvariji ribic, ki čakajo tvojo odmrlo kožo. Sadje, sadje, sadje.
Danes smo bili prve pol dneva bolj moderni. Jaz in otroka smo šli spet v našo najljubljšo igralnico, mami pa po nakupih azijske kozmetike. To je vsako leto njenih 90 minut, ko sama sebi kupuje darila za rojstni dan.
Gremo dalje. Še 36 ur imamo!
