Statistika ni na naši strani. Od 13 dni na otokih smo jih lahko v celoti izkoristili samo 5. Ostale dni sta bila vsaj dva člana družine bolna in prikovana na posteljo. 3 od 13 dni smo bili napol mrtvi trije. Štirje na srečo nikoli. Ampak nimamo kaj …
Trenutno smo na Koh Phanganu. To je srednji od treh bolj poznanih otočkov na vzhodni obali Tajske. Koh Samui je največji, ima letališče, največ infrastrukture in največ turistov. Koh Tao je najmanjši. To je ta, kjer smo popadali kot muhe. Je luškan za znoret, daleč najboljši za snorklanje, pa tudi precej namenjen tistim v rosnih 20-ih. Koh Phangan je po najinih izkušnjah (tu sva tretjič) nekje vmes. Najbolj je sicer poznan po full mooon partyjih, ki pa se jim lahko ob velikosti otoka, če želiš, enostavno izogneš. Sicer pa ima noro lepe bele peščene plaže, bolane razglede, izvenzemeljske sončne zahode in na sploh dovolj ponudbe, da imaš cel dan dovolj materiala za animirat otročke.
Najprej bi rad za v zapisnik povedal to, da je Lila splavala. Uau, res sem vesel, da bo lahko vnučkom povedala, da je prvič sama, brez rokavčkov plavala na rajskem Koh Phanganu na Tajskem. No in seveda, ko Lila shodi, bi Lila tekla. Ko Lila zvozi kolo, bi furala downhill. In ko Lila splava, bi se Lila zdaj že kar potapljala. Komaj jo prepričava, da je treba počasi ven in spat. Ne, ne, ne, nočem, še bi, še hočem, nisem zaspana. 3 minute kasneje smrči.
Danes je naš zadnji dan na otokih, jutri letimo nazaj v Bangkok, in s Katko delava eno mini revizijo naše otočijade. Pa če pustimo ob strani to, da nas je zjebala bolezen, kar nikakor nismo mogli vkalkulirat, sva si edina, da bi morali naša dva tedna tukaj razbiti v vsaj 4 ali 5 destinacij in nikjer ostati predolgo. Razlog je predvsem v tem, da za razliko od najinih solo potovanj, ko sva imela motor in sva vsak dan cele dneve samo raziskovala otoke, smo tukaj “prikovani” več ali manj na eno mesto in predvsem nama je zmanjkalo malo doživetij. Saj najameš taksi in greš, a ni isto. Morda bi najela celo avto. Cca 50 eur na dan, za kakšne tri ali štiri dni, da bi ga prečesali po dolgem in počez.
Še eno svar, ki bi jo spremenila – midva generala po bitki – je to, da ne bi z vsem razvajanjem na otokih čakala do konca potovanj. V teoriji je zvenelo super. Najprej gremo all in z raziskovanjem Tajskih mest, severa Vietnama in Hongkonga, potem pa 14 dni uživamo na otočkih. Dokler smo mi prišli do otokov, sva bila, priznam, midva že precej utrujena. In potem ti, kot staršu, hočeš ali nočeš, že zmanjka malce energije za vse, kar si imel na to-do seznamu.
Tako bi verjetno vzhodne otoke dala takoj po prvih 14 dneh in potovanje zaključila na zahodni obali – mogoče Phuket, Koh Lanta, Koh Lipe … Ah, težave prvega sveta. Danes sva se hecala, da preden bova pogruntala popolno formulo potovanja z malimi otroki, bosta otroka že najstnika in ne bosta želela več z nama. 🙂 Ampak to sva pač midva. Malo že razvajena in vedno iščeva še boljše.
Sicer pa je tole naš otoški urnik:
- Vstanemo ob 7h in še preden si umijemo zobe, nataknemo kopalke in skočimo v mirno, jutranje morje.
- Vmes naročimo zajtrk (tukaj traja vsaj 45 min, da ga dobiš), ko nas pokličejo, se hitro obrišemo in pojemo, kar dobimo na mizo.
- Po zajtrku gremo do glavne ceste na kavico in bejbičino. Našla sva kafič, ki ima zagrajeno, klimatizirano igralnico za otroke in takrat imava s Katko končno 5 minut, da gledava samo en drugega in se kaj pogovoriva. Ali pa sva tiho. Tudi to paše.
- Če je po tem oblačno in UV index pod 5 (sicer je 10 ali celo 13), skočimo še enkrat v morje in bazen, Lila plava, Art daje mivko v tovornjak in ko vidiva, da se počasi ugašata, gremo spat. Sledi manjši upor, ampak ga znava zatret.
- Po dveh urah se zbudita in gremo na kosilo. Morem pa žal povedat, da tokrat v vseh skoraj dveh tednih na otoku, nismo imeli enega tajskega obroka, da bi lahko rekel “Uau, to je bilo pa noro dobro.” Vse je povprečno, nekaj je bilo tudi res slabo. Mogoče smo imeli tokrat nesrečo, mogoče smo razvajani, mogoče pa je dejansko res, da vsak, ki je Tajec še ni nujno, da zna kuhat. Bomo nadoknadili v Bangkoku.
- S kosilom po navadi zaključimo okoli 15h in ker je takrat sonce izjemno močno, temperature pa tam do feels like 38ºC, poskušamo nekaj počet v senci, ali pa sobi. Pač, tukaj malce zabijamo čas.
- Okoli 17h gremo na plažo, sonce je že nizko. UV Index je 1 ali 2. Voda je mirna, Art je nagec in baše tovornjak, Lila plava in se dere naj ji pomagam, midva pa čakava, da sonček pade za horizont.
- Sledi večerja, kakšna drobnarija iz 7-Eeleven (posušene alge, kinder jajčka, pivo …), potem pa otroke spat. Vsak večer si s Katko rečeva, da se dobiva zunaj, ko otroka zaspita (imamo namreč dva ločena bungalova), ampak nama še ni uspelo. Tudi midva popadava v spanec.
Kakorkoli že, bilo je neskončno lepo. Zdaj pa nas do konca potovanja loči samo še 8 dni. Mogoče se še javimo kaj, mogoče ne. Hvala vsem, ki ste brali moje dolge litanije. Obljubim, da bova s Katko pripravila zdaj še vrsto uporabnih pripevkov za vse, ki vas mikajo takšna potovanja in rabite samo malo vodila in vzpodbude.
Danes prvi dan brez antibiotikov. Grem po pivo …
